Študija kaže, da lahko bi lahko skoraj vse kmetije drastično zmanjšale uporabo kemikalij – kar bi predstavljalo velik izziv industriji pesticidov, ki je vredna več milijard dolarjev.

Semenska podjetja so obljubila, da bodo v primeru olajšanih zakonov razvila na sušo odporna zrna in pridelke odporne na insekte. Na žalost pa so raziskave o gensko spremenjenih organizmih (GSO) pripeljale le do prodaje večje količine poljščin.

Glifosat je bil izumljen kot industrijski sredstvo za odstranjevanje vodnega kamna, ki odstranjuje rjo in minerale iz parnih kotlov. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je strupen tudi za rastline. V določenem trenutku je Monsanto kupil patente in ga razvil kot širokopasovno sredstvo proti plevelu ter ga patentiral.

Danes večina rastlin, pridobljenih iz gensko spremenjenih semen, uporabalja glifosat, ki ga je potrebno  uporabiti vsaj dvakrat v fazi rasti in pogosto še tretjič kot sušilno sredstvo za odstranjevanje odvečnih listov, zaradi česar bo pridelek boljši. Veliko naših prehrambenih in drugih pridelkov, kot je bombaž, se danes proizvaja z uporabo glifosata in drugih smrtonosnih strupov. Najnovejša inovacija je 2,4-D, glavni sestavni del »Agent Orange«, ki je v Vietnamu povzročil 2 milijona napak pri rojstvu. 60.000 ameriških veteranov prejme invalidsko pokojnino in več kot 70.000 jih trdi, da so bili izpostavljeni tej kemikaliji, ki jo je EPA odobrila brez dodatnega testiranja.

Dokazi o učinku glifosata v živilih, tleh in vodi so številni in se povečujejo, vključno s tem, da glifosat povzroča raka. To sta potrdita tako SZO kot tudi ameriška zvezna država Kalifornija. Zastrupljenost kmetijskih zemljišč in potrošnikov s strani kmetijskih kemikalij, potrebnih za gojenje gensko spremenjenih organizmov, je grozljiva.

Mnogi kmetje želijo omejiti uporabo pesticidov, vendar nimajo dobrega dostopa do informacij o alternativah, pravijo znanstveniki. Ampak alternative že obstajajo in strokovnjaki navajajo: kmetje žagajo vejo, na kateri sedijo, saj glifosat uniči celotno biologijo zemlje.

Po večini novih študij bi kmetijstvo lahko v več kot treh četrtinah vseh kmetijskih gospodarstev močno omejilo uporabo pesticidov brez vpliva na pridelke.

Mnogi kmetje želijo zmanjšati uporabo pesticidov, deloma tudi zaradi lastnih skrbi za zdravje. Vendar pa nimajo dobrega dostopa do informacij o alternativah, saj prejmejo največ nasvetov od predstavnikov podjetij, ki prodajajo semena in hkrati pesticide.

Da so pesticidi ključnega pomena za proizvodnjo hrane, še posebej v luči do leta 2050 rastoče številke devet milijard ljudi svetovnega prebivalstva, je strokovnjak ZN označil kot »mit« ter dejal, da pesticidi povzročajo “katastrofalne posledice na okolje in zdravje ljudi “in proizvajalce pesticidov obtožil “sistematičnega odklanjanja škode”.

Poleg tega so marca razkrili, da komisija EU načrtuje popolno prepoved neonikotinoidov.

Nova študija, objavljena v recenzirani reviji Zeitschrift Natur Plants, je preučila uporabo pesticidov, produktivnost in donosnost skoraj 1000 kmetij vseh vrst po vsej Franciji. S primerjavo podobnih kmetij, ki uporabljajo veliko ali malo pesticidov, so raziskovalci ugotovili, da kar 94% kmetij z zmanjšano ali brez uporabe pesticidov, kmetuje brez izgub, ki jih je opustitev pesticidov povzroča, in da je dve tretjini od njih beležilo večje donose.

Pri insekticidih so bili rezultati zelo presenetljivi: manjša uporaba je pri 86% kmetijskih gospodarstev privedla do boljših pridelkov in nobena kmetija ni utrpela izgube. 78% kmetijskih gospodarstev bi bilo bolj donosnih, če bi se izognili uporabi pesticidov.

Kot pravi Nicolas Munier-Jolain iz francoskega nacionalnega inštituta za kmetijske raziskave, ti rezultati ustrezajo “mitovskemu” poročilu ZN.

Kmetje, ki uporabljajo malo kemikalij, uporabljajo druge načine za nadzor škodljivcev: kolobarjenje, mehansko skubljenje plevela, uporaba odpornih sort in uporaba gnojila – ti omogočajo veliko sprememb, ne pa revolucije, Munier-Jolain.

Če želite resnično zmanjšati pesticide, morate kmetom povedati, s čim jih lahko nadomestijo. Seveda to ni v interesu podjetij, ki prodajajo seme skupaj s pesticidi. Tudi neodvisni agronomi lahko veliko storijo, da podajajo neodvisne informacije in nasvete kmetom.

Francija je želela, da se uporaba pesticidov do leta 2018 zniža na 50%, vendar je ta cilj prestavljen na leto 2025, saj se je poraba dvignila namesto da bi padla. Britanija v svojem akcijskem načrtu za trajnostno uporabo pesticidov nima posebnih ciljev in rokov. Bangladeš je rezultate že dosegel s spodbujanjem ekološkega kmetijstva. Porabo pesticidov je zmanjšal kar za 25 odstotkov.

 

VIR