Izjemno hiter razvoj fizike v 20. stoletju je prinesel tudi novo področje – biofizika. Rezultati biofizikalnih raziskav so v zadnjih desetletjih razkrili, da biokemični procesi sploh ne nadzorujejo bazičnega dogajanja v vsakem organizmu. Nadrejeni so jim biofizikalni procesi, ki te biokemične procese nadzorujejo. Ta izjemna odkritja naravoslovcev imajo daljnosežne posledice predvsem v medicini in pri ohranjanju človekovega zdravja.

Vsaka snov ima poleg svoje kemijske (materialne) sestave tudi fizikalni vidik – fizikalno informacijo. To je nekakšna fizikalna koda v obliki enkratnega spektra različnih frekvenc elektromagnetnih nihanj. Ti signali so zelo šibki (pod mejo »šumenja ozadja«) in lahko zaradi svoje šibkosti delujejo le v bioloških sistemih. Večje jakosti signalov bi biološke procese onemogočile. Ti signali se obnašajo kot normalni elektromagnetni valovi, zato jih lahko s primernimi aparati beležimo in uporabimo v diagnostične in terapevtske namene.

Ta nadvse fina elektromagnetna sevanja (lahko tudi nihanja ali valovanja) nadzorujejo procese v naših telesih. Človeško telo oddaja zelo različna nihanja. Celice, tkiva in organi imajo svoja specifična nihanja, ki so medsebojno povezana in vplivajo drug na drugega. V resnici je vse je v nihanju! Zemlja niha, organizmi nihajo, človek niha, organi nihajo. Pljuča nihajo drugače kot jetra ali želodec. Obolelo tkivo niha drugače kot zdravo.

Telesne celice lahko sprejemajo in pošiljajo elektromagnetna nihanja. V veliki zmešnjavi milijardne količine nihanj lahko celica razpozna nihanje, ki je namenjeno njej, nekako tako kot vaš radijski sprejemnik. Če nastavite radio na natančno frekvenco, lahko iz neštetih nihanj postaj (oddajnikov) izbere natančno tisti oddajnik, ki oddaja vašo priljubljeno glasbo. Deluje le takrat, ko so nihanja oddajnika in sprejemnika v resonanci, v sozvočju. In resonanca nastane tudi, če celica sprejme natančno takšno elektromagnetno nihanje, ki ga potrebuje.

Vsak človek ima svojo specifično sliko nihanj. Ta slika daje informacijo o zdravju ali bolezni. Fiziološka (harmonična) nihanja so značilna za zdravega posameznika s sposobnostjo samoregulacije telesnih procesov. Patološka oz. bolezenska (neharmonična) nihanja pa označujejo bolnega posameznika, ki ni več sposoben samoregulacije.  Patološka nihanja nastajajo zaradi vplivov iz okolja ali so posledica bolezenskih stanj v organizmu in motijo pomembne naravne telesne procese. Telo ne more več vzdrževati ravnotežja in sledi bolezen.