10 years challenge

Ko je začel na omrežjih krožiti t.i. “10 years challenge” temu nisem posvečala pretirane pozornosti. Pač še ena izmed muh, ki naredi Instagram ponovno bolj zanimiv, da slučajno ljudje ne bi nanj pozabili – kot da je to sploh mogoče. Nato pa sem se po nekem času tudi sama zavzela in nisem mogla mimo 100000 fotografij, ki prikazuje tako samooklicane “influencerje”, kot tudi nas, “navadne ljudi”, brez par tisoč sledilcev, ki so objavili svoje zdajšnje fotografije ter tiste izpred vsaj 10 let nazaj. Opazila sem, da ljudje na fotografijah pred 10 leti izgledajo: 1. veliko slabše: njihova telesa niso izklesana, (neverjetno vendar) gubic na obrazu je več ; 2. ljudje so fotografirani v vsakdanjem oklju brez blišča in predhodnih urnih priprav za nastanek ene fotografije; in kar je najpomembnejše 3. ljudje izgledajo srečni in zadovoljni sami s seboj prav takšni kot so.

Ok, ena izmed pozitivnih stvari omenjenega izziva je, da se končno vsaj za trenutek več ne primerjamo z drugimi, temveč sami s seboj, saj če se sliši še tako klišejsko, je najpomembneje, da smo vsako leto boljša različica samega sebe. Me je pa zmotila ena stvar. Kaj dandanes definira uspeh posameznika? Da pred drugimi zgledamo srečni in zadovoljni in ne to, da se dejansko tako počutimo? Srečo definira skrbno izbrana garderoba, indijanke barve na obrazu, izklesamo (pofiltrirano) telo, naučen nasmeh, ki razkriva vrsto skrbno pobeljenih zob, ki se bleščijo, da preusmerijo pozornost iz nenasmejanih oči, ki jih zastirajo goste, meterske trepalnice?

Je to uspeh? Je res to vse, kar smo kot širša družba sposobni doseči v obdobju 10 let? Da cel čas poudarjamo kako moramo biti zvesti sami sebi, kako moramo skrbeti za svoje duhovno zdravje, kako se moramo izpopolnjevati, se izboljšati, dosegati vedno več? Ta blog pišem tudi zase, saj priznam, da me kljub zavedanju kako negativni vpliv imajo na nas družbena omrežja, še prehitro in tudi prepogosto zanese v prikazovanje popolnegain razburljivega življenja, ki bi si želela, da se kosa z življenjem “ta glavnih” na instagramu. Ker verjetno pa so oni 100% cel čas srečni. In kako bodo drugače ljudje videli, da sem uspešna? (Kot da je to najpomembnejša stvar na svetu). Ker na fotografije se ne žalost ne da ujeti notrajnjega zadovoljstva, intelektualnih dosežkov, občutka ljubezni, prijateljstva, topline,… ker je fotografija iz Balija veliko bolj zanimiva in ljudje na Baliju so vendar srečni, kajne? Čeprav so v sebi prazni in nezadovoljni. Ker fotografija iz domačega kavča, v toplem zavetju svojega doma (ki btw ni instagrabilen), v razvlečeni pižami še iz časov srednje šole, brez kančka make upa-a, razmrščeno figo na vrhu glave, s čajem v napol izrabljeni (moji najljubši) skodelici, žal ni IG material … Čeprav sem v danem trenutku popolnoma zadovoljna sama s seboj.

Treba se je konkretno zavedati, da je vse kar prikazujemo iluzija, kar je popolnoma normalno, saj so le redko kateri tako pogumni, da prikažejo realno stanje in tudi svoje neuspehe, slabe misli in mogoče celo nezaupanje v to, da so trenutno na pravi poti, ki si jo želijo.

Tako sem se zamislila in premišljevala, kaj vse se mi je zgodilo v obdobju 10 let. Pobrskala sem med starimi fotografijami v obdobju 10 let (bolj za šalo, kot zato, da bi jih objavila) in ugotovila, da fotografija tistemu, ki v danem trenutku ni delil z mano vseh občutkov, ne pove popolnoma nič.

V obdobju od svojih 20 do skoraj dopolnjenih 30 sem doživela ogromno. Na začetku sem uživala v brezskrbnih letih študijskega življenja, ki se jih bom z največjim veseljem spominjala, kot enega izmed najlepših obdobij. Še preden so se končala, se mi je svet obrnil na glavo, primorana sem se bila “zresniti” praktično čez noč, zaradi skrbi za atijevo zdravje, ker je pustilo v meni velik pečat, ki ga je občutiti še danes.

Pred to prelomnico, je bilo zdravje nekaj samoumnevnega, edina skrb pa so mi bile dobre ocene na izpitih in občasno kakšne sladke skrbi v zvezi s fanti. Pred tem sem odkrivala in raziskovala svet, spoznavala nove ljudi in se zabavala. Nato pa kot strela iz jasnega. Diagnoza rak pri atiju, po kateri smo vsi skupaj tavali v temi, se trudili živeti brez kakršnih koli pametnih informacij, brez kakršne koli podpore. Na dan, ko sem prejela diplomo, smo ga skoraj izgubili zaradi pooperativnih zapletov. Stiske, ki sem jo doživljala, ni mogoče ubesediti ali pa je jaz še enostavno nisem sposobna. Najhujša sta negotovost in strah pred tem, kaj sledi, ki te ohromi, ko se pretvarjaš, da si močen, da zmoreš in te občutke potlačiš, če želiš normalno funkcionirati, naprej študirati in skrbeti za dobre ocene ter se truditi za kanček družabnega življenja med tem, ko poskušaš pokazati razumevanje prijateljici, ki doživlja živčni zlom zaradi svežega mozolja pred date nightom.

Sledila je druga prelomnica. Zanosila sem, nepričakovano, nenačrtovano. Ob vsej norišnici okoli atijevega zdravja, se je zgodilo. Življenje se mi je v tistem trenutku zdelo dragocenejše kot kadarkoli poprej, zato splav ni bil opcija. Zmogla bom, zmogla bom končati magisterij, stati ob strani družini in se pripraviti na majhno bitje, ki je že veselo delalo premete pod mojim srcem.

In tako sem zmogla. Dan po dan. Korak po korak. Zmaga na zmago. Ena kemoterapija za drugo. En izpit za drugim. En ultrazvok za drugim, kjer sem lahko občudovala svojo deklico. Mesec za mesecem je minilo leto 2013. Najbolj prelomno leto mojega življenja, ki se je začelo z atijevo diagnozo in zaključilo z rojstvom moje največje ljubezni – Hane.

Ponovno sem krmarila med študijskimi obveznostmi in novim, materinskim življenjem, ki je bilo veliko težje pa tudi veliko lepše, kot sem upala pričakovati. Zahvalim se lahko celotni družini, da so me ves čas podpirali ter mi pomagali, saj ne vem kako bi mi brez njih uspelo.

Odpisala sem zadnji izpit, pričela s službo, ki me je v par mesecih naučila eno, sila pomembno stvar: nikar v življenju ne počni nečesar, kar te ne izpolnjuje, saj boš končal izčrpan in nesrečen. Vsak zase mora poskrbeti, da doseže svoje sanje. O tem kako me je pot pripeljala do svoje druge velike ljubezni – bioresonance, sem že pisala v svojem prvem blog zapisu. V tem sem se našla, v tem še sedaj uživam in delo me resnično osrečuje ter izpolnjuje. Še sedaj seveda kakor mi čas dopušča prebiram literaturo, knjige o alternativni medicini, spremljam najnovejše raziskave ter spremljam nove načine dela.

Nisem pa še popolnoma našla same sebe, vsak dan znova se iščem, odkrivam in tudi v tem uživam. Včasih je težko priznatu svoje slabosti, včasih to pride spontano in brez pretresov. Včasih so lekcije boleče in se vrstijo ena za drugo. Iz nekaterih se hitro učim, spet za druge bom potrebovala še nadaljnjih 10 let, da jih predelam. Ampak to je življenje in s tem se poskušam sprijazniti.

Torej 10 stvari, ki sem jih dosegla v 10 letih:

  1. postala sem mamica najbolj čudoviti punčki pod soncem
  2. ugotovila sem, da smo vsi ranljivi in da bolezen pride še prehitro in da je prvi pogoj za vse ostalo zdravje
  3. diplomirala in magistrirala sem z 10
  4. našla sem svoje poslanstvo – bioresonanco in alternativno medicino
  5. na življenje gledam širše in se zavedam minljivosti vsega kar nas obdaja
  6. zmogla sem kljub vsem preizkušnjam
  7. soočila sem se s svojimi slabostmi in jih poskusila sprejeti, v kolikor jih ne gre spremeniti
  8. trudim se biti zadovoljna sama s seboj in svojim življenjem, saj ima vsak svojo pot, nobena ni prava ali napačna, temveč le drugačna
  9. uspela sem videti nekaj sveta in spoznala, da smo lahko zadovoljni s tem kako živimo tukaj, kjer smo, saj nas nobena druga država in tudi ne oseba ne bo osrečila, če se ne bomo osrečili sami (to z osebo še predelujem 😀 )
  10. spoznala sem različne ljudi, jih sprejela in prenehala obsojati zaradi različnih pogledov na svet, mišlenja in navad, jim zaželela srečo in se umaknila iz njihovega življenja v kolikor mi njihova družba ni ustrezala ali se skladala z mojimi vrednotami

Vse to, kar se je v 10 letih spremenilo, ni vidno prav na nobeni fotografiji. Vse življenjske izkušnje, vso znanje, srečni trenutki pa tudi tisti bridkejši, ki nas oblikujejo v osebo, kot smo sedaj, po 10 letih, so na fotografijah nevidni. Noben filter, pobeljeni zobje, contouring, umetne trepalnice, ne bodo prikazali našega uspeha in razvoja v 10 letih.

Sreča se tu in tam opazi na fotografiji ob pristnih nasmehih, ki dosežejo oči ob popolnoma vsakdanjih situacijah in spontanem trenutku. Vendar le takrat, ko odmislimo druge in se vprašamo kako se mi počutimo v takšnem trenutku in ne, ko se sprašujemo kako ustvariti vizualno popoln trenutek.

Dajmo v naslednjih 10 letih spremenit to, da ponovno zaživimo v trenutku, brez razmišljanja, kako ustvariti fotografijo, ki bo celemu svetu sporočila, da smo srečni in bomo videli, kako bo sreča sama sedla na nas, kot droben metuljček v letu, če se bomo le ustavili in jo prenehali loviti na napačnem kraju.

Močna povezava med ščitnico in jetri

Naše telo ni stroj, kot smo mislili cel čas. Boljši opis je podoben opisu našega planeta. Tako kot Zemlja, je tudi naše telo skupina vzajemno delujočih ekosistemov, ki med seboj komunicirajo in vplivajo drug na drugega (tako pozitivno, kot tudi negativno).

Zelo pomaga, če si zgoraj napisano zapomnimo, ko želimo ozdraveti, saj se potem zavedamo, da če vplivamo na eno področje v telesu, bo to imelo vpliv na vsa ostala področja (organe).

Jetra in ščitnica sta zelo dober primer prav tega.

60% ščitničnih hormonov je iz T4 v T3 pretvorjenih prav v jetrih. Tako T3, kot tudi T4 sta glukuronidirana in sulfatirana prav tukaj. (To so metabolne poti).

Ščitnični hormon vpliva na način kako je sintetiziran in presnovljen holesterol in ostali lipidi. (In kje se to dogaja? – Ja, ugotovili ste. Prav v jetrih.)

Ob Hashimotovem tioriditisu in hipotiroidizmu je ta proces navadno upočasnjen, kar pogosto privede do povišanega holesterola in ostalih lipidov, kot sta LDL in trigliceridi.

Ščitnični hormoni vplivajo na razstrupljevalne poti v jetrih in tudi na inzulinske faktorje ter encime citokrom P450, ki presnavljajo veliko zdravil in ostalih okoljskih toksinov. Ko se razstrupljanje upočasni, vsi ti strupi zastajajo v telesu.

Na avtoimunski strani, so znanstveniki opazili povezavo med avtoimunsko boleznijo ščitnice ter avtoimunskim obolenjem jeter, kot tudi to, da sta ščitnica in jetra vzajemno odvisna za pravilno delovanje tako enega kot tudi drugega organa.

Visoka količina T3 hormona lahko dvigne nivo bilirubina, kar je lahko zelo slabo za jetra, saj bilirubin poškoduje mitohondrije.

Kaj nam vse to pove? Da so jetra ključnega pomena za delovanje ščitnice in tudi obratno.

VIR: The Hashimoto’s Healing Diet todaj. Marc Ryan

ZIMA: LETNI ČAS MIRU; ELEMENT VODE

Zima nas uči, kako je edini način, da polno uživamo v letnem času, da se mu enostavno predamo in se naučimo uživati v tem, kar nam lahko ponudi. Pozimi je okolje lepo; narava se zdi zamrznjena in mrtva. V tej globoki tišini narave nas zima kliče, da pogledamo v svoje globine, da se ponovno povežemo s svojim notranjim bitjem, se spoprimemo s temo v nas in okoli nas.

V zimskem času se zdi, da je narava mirna in se v tem počitku ponovno napolni z energijo. Legendarni rumeni cesar, za katerega velja, da je ustanovitelj tradicionalne kitajske medicine, v svojem antičnem besedilu Klasična notranja medicina rumenega cesarja navaja: »V zimskem času je vse skrito. Zima je sezona poglobitve v globino zaradi mraza zunaj. V tem času ne smete motiti ali razpršiti yang (ogenj, aktivna) energije, tako da lahko dovolite, da se yin rezerve ponovno vzpostavijo v vas. ”

Ta globina – naše jedro – je kraj kamor se bojimo potovati; zato se v tem času teme trudimo, da jo napolnimo s svetlobo. Praznujemo med prazniki, preveč jemo in pijemo, pogosto se družimo in se prav trudimo, da se izognemo osamljenosti, kamor nas pozimi kliče, ne da bi se zavedali, saj je vstop v naš notranji svet najbolj dostopen v tem času leta.

ELEMENT VODE

Voda je najbolj yin od vseh petih elementov. Organski sistemi povezani z vodo, so ledvice in sečni mehur, ki kraljujejo vodnemu metabolizmu in ohranjajo homeostazo, dinamično nenehno uravnoteženje.

Zemeljska površina je sestavljena iz približno 75% vode, voda pa predstavlja približno 60% naše odrasle telesne teže. Seveda nima oblike, saj zavzame obliko, ki ji jo daje njena posoda. Je spremenljiva in lahko postane trdna kot led ali se manifestira v hlape. Je najbolj zvita od vseh elementov, saj bo sčasoma razklala celo najtršo skalo in našla pot, da bi se gibala okoli katere koli ovire.

Ko se staramo, izgubljamo vodo in naša telesa se začnejo izsuševati. Naše kosti in lasje postanejo bolj krhki, koža izgubi svojo elastičnost, naši možgani pa lahko izgubijo svojo navadno prilagodljivost. Tradicionalna kitajska medicina nam daje številna mentalna, fizična in prehranska orodja, ki pripomorejo k upočasnitvi napredovanja navidezno neizogibnega s ponudbo načinov za povečanje zalog vode v nas.

Čustva

Strah je čustvo, povezano z elementom vode. Na zdrav način je strah čustvo, ki nas usmerja, da ostanemo pozorni na našo okolico in situacijo. Ko se soočimo z nevarnostjo, nas lahko konstruktivni strah vodi s sporočilom o previdnosti in zadržanosti ter nas napolni z občutkom pripravljenosti in poguma, da se soočimo s kakršnokoli situacijo.

Ko je element voda ni v ravnovesju, strah postane ovira za napredovanje. Lahko se kaže kot kronična tesnoba ali kot intenzivna fobija, vendar v obeh primerih pogosto pomeni pomanjkanje vode in ustrezno pomanjkanje ozemljitve, zaradi česar se energija ujame v prsni koš. Fiziološko strah poveča proizvodnjo adrenalina, ki pospeši srčni utrip; začnemo se znojiti, naše mišice se zategnejo in zadržujemo dih. Te fizične reakcije nahranijo naš strah in ustvarijo začarani krog: tradicionalna kitajska medicina pravi, da presežek strahu poškoduje energijo ledvic, medtem ko disfunkcija energije ledvic še povečuje naš strah.

Ledvice (Jin organ)

Tradicionalna kitajska medicina uči, da ledvice (imenovane skladišče vitalne esence) delujejo kot pilotna luč, ki lahko sproži svetlobo v celotnem telesu, umu in duhu. Ledvica ogenj vitalizira celotno telo in loči čisto  vode od nečiste. Onesnaženo izloči v sečni mehur za odstranjevanje, čisti deli pa se pretvarjajo v meglo, ki prosto kroži po telesu. Ta pošilja toploto in energijo vsaki celici v telesu. V metaforičnem smislu ledveni ogenj zagotavlja gonilno energijo in odločno moč volje, ki je potrebna za premagovanje ovir in nadaljevanje, da bi dosegli naše cilje v življenju.

Ledvice imajo tudi vitalen jin ali funkcijo hlajenja. Ta proces ohranja telo in um fleksibilen.

V zahodni medicini vemo, da ledvice uravnavajo presnovo vode in stabilizirajo srčni in krvni tlak. V tradicionalni kitajski medicini naj bi bila energija ledvic odgovorna tudi za zdrave zobe, kosti in kostni mozeg. Ker so stari kitajski medicinski znanstveniki menili, da so možgani in hrbtenjača razširitve kostnega mozga in da naj bi ledvica vladala celo funkciji možganov ter posledično nad inteligenco, razumom, zaznavanjem in spominom.

Sečni mehur (Jang organ)

Drugi organ, povezan z vodo, je sečni mehur, ki ga zahodna medicina opisuje kot votlo posodo z mišičnimi stenami, ki jo ureterji povezujejo z ledvicami in sečnica z zunanjostjo. Vsakih nekaj sekund urin prehaja iz ledvic v mehur, kjer se shranjuje, dokler se ne izloči z uriniranjem. V tradicionalni kitajski medicini se sečni mehur primerja z rezervoarjem, kjer se zbirajo vode telesa.  Ko  mehur ne deluje pravilno, je celoten sistem v nevarnosti, da se zatakne in zapolni s strupenimi odpadki. Depresija, utrujenost, težave pri prilagajanju na nove okoliščine ali splošni občutek slabe slutnje so simptomi neravnovesja v tem organu.

Težave, povezane z neravnovesji v elementu vode:

  • Bolečina v spodnjem delu hrbta – kronična ali akutna
  • Bolečina in šibkost kolen
  • Težave z zadrževanjem urina
  • Utrujenost in kratka sapa
  • Vrtoglavica ali omotica
  • Spolne težave, vključno s pomanjkanjem vzburjenja, prezgodnjim izlivom, vaginalno suhostjo
  • Anksioznost in pretiran strah
  • Visok krvni tlak in / ali tenzijski glavoboli
  • Nefleksibilnost in odpor do sprememb

Element vode: korespondence

Usmeritev elementa vode je sever. Njen okus je slan, zvok povezan z elementom voda pa je stokanje.

Kako ohraniti zdravje in veselo počutje pozimi?

Vadite samo-sprejemanje: vsi imamo strahove; strahovi nas zamrznejo, da se počutimo zataknjeni in situacija brezupna, toda opazovanje naših strahov, ne da bi jih presojali, nas lahko osvobodi stagnacije, ki jo strah vnaša. Moramo se naučiti nežne umetnosti »opazovanja« sebe, ne da bi si sodili. Namesto da bi poskušali premagati naše strahove, se jih lahko naučimo prepoznati in sprejeti. Samozavedanje in samo-sprejemanje izgoreva in odganja naše strahove, tako da  se lahko premaknemo naprej.

Vzemite si čas, da se poslušate in napolnite baterije: poslušajte svoje telo in si vzemite čas, da dopolnite svoje rezerve, ki bodo potrebne spomladi. Zima je čas za polnjenje; tako se naučite poslušati – poslušajte, kaj vam povedo drugi in še posebej poslušajte svoje srce. To je čas sprejemanja, ne dela. Bodite potrpežljivi.

Pišite dnevnik: zima je čas, da vstopite v svojo notranjost. Pišite dnevnik in si vanj zabeležite svoje občutke, misli in sanje: ne analizirajte jih, samo zabeležite jih. Ne bojte se svoje temnejše strani; omogočite razkrivanje tudi tej; Dnevnik pogledate kasneje in preverite, ali vam zapisi posredujejo kakšne globlje sporočilo.

Negujte svojo notranjost: Predstavljajte si, da se bodo ideje in podobe, ki so bile posajene in ki jih kalite v vas, kot na vrtu, začele brstiti spomladi. Negujte te podobe upanja, dovolite jim, da rastejo in se razvijajo v vas tiho in naravno, tako kot rastline.

Prehranjujte se dobro: Nahranite se s toplo hrano in pijte veliko vode; Zima sesa vlago iz telesa. Zelo pomembno je, da dnevno pijete vsaj 8 do 10 kozarcev sveže vode. Jejte živila, ki ogrejejo, kot so npr. korenska zelenjava, cela zrna in majhne količine mesa ali ribjih beljakovin. Če ste vegetarijanec, jejte več fižola in oreščkov.

Ohranjajte toploto: Pripravite se na hladno vreme in oblecite ustrezna oblačila. Kitajska medicina pravi, da območja vratu in ramen vsebujejo točke „vetra“, skozi katere lahko vstopijo patogeni, zato ta območja dobro zaščitite; nosite šal in podobno. Medtem pa uživajte v vsem, kar lahko ponudi zima, v naravi in ​​znotraj svojega notranjega jaza.

VIR