Bioresonančna terapija, kot podpora ob avtoimunem obolenju
Alergija je prekomerna reakcija imunskega sistema. Prehlad ima biološki namen, in sicer odstranjevanje virusov in ne kot reakcija na izpostavljenost cvetnemu prahu. Namen driske je izplakovanje parazitov, bakterij in ne odstranjevanje žitnih zrn. Še huje postane, če imunski sistem ne napada samo neškodljivih snovi iz okolja, temveč tudi lastno tkivo. To velja za avtoimune bolezni. Vsakršno tkivo in organ je lahko ogrožen. Dve izmed najpogostejših avtoimunih bolezni sta Hashimotova bolezen in Gravesova bolezen. Pri tem se v krvnem serumu odkrijejo avto-protitelesa proti tkivu ščitnice. Spodbujanje protiteles lahko vodi do hipertiroidizma (prekomerna aktivnost). Agresivna protitelesa vodijo do lokalnih vnetnih reakcij in uničujejo ščitnično tkivo, pogosto pa se končajo s hipotiroidizmom. Do Chronove bolezni ali ulceroznega kolitisa pride, ko telo uničuje intestinalne epiteljske celice. Protitelesa proti sklepnemu tkivu najdemo pri revmatoidnem artritisu in Bechterewovi bolezni. Imunske reakcije na živčni mielinski ovoj, kot pri multipli sklerozi, se pojavljajo manj pogosto.

Ker telo proizvaja protitelesa proti lastni telesni DNK, lahko bolezen prizadene skoraj vsak organ, kot npr. pri eritematoznem lupusu. Razlog za razvoj avtoimunskih motenj je še vedno skrivnost. Predvideva se, da je to žalostna kombinacija genetske dispozicije in zunanjih dejavnikov, kot so virusi in okoljski toksini. Virus, ki je prodrl v telo, ima lahko  zelo podobno površinsko strukturo kot na primer ščitnična celica. Imunski sistem nato proizvaja protitelesa, ki uničijo virus. Ščitnične celice so v procesu nenamerno uničene. Konvencionalna medicina zdravi simptomatsko. Pri aktivni ščitnici se lahko zdravi z nadomestno terapijo. V hujših primerih se uporabljajo snovi, ki zavirajo imunski sistem, kot je kortizol ali imunosupresivi. Visoka pojavnost neželenih učinkov teh zdravil je dobro znana.

Bioresonanca je uspešna podpora pri mnogih avtoimunskih procesih.