Oče bioresonačne terapije je nemški zdravnik dr. Franz Morell, ki je v sedemdesetih letih 20. stoletja skupaj z inženirjem Erichom Raschejem po izvirni zamisli razvil prvo BRT napravo. Z razvojem računalniške tehnologije so v zadnjih desetletjih razvili učinkovite in moderne naprave, kot je bioreonančni aparat. Pacienta s posebnimi prevodnimi elektrodami vključimo v kibernetski meritveni krog (pacient-elektroda- bioreonančni aparat-elektroda-pacient). Bioresonančni aparat beleži pacientova lastna elektromagnetna nihanja in jih s posebnimi visokospecifičnimi filtri loči na fiziološka in patološka. Fiziološka nihanja prek elektrod okrepljena vrne v telo, patološka nihanja pa vrne namenoma spremenjena: lahko so oslabljena, izničena ali v obliki zrcalne slike. Tako spremenjene informacije nihanja iz bioreonančnega aparata prek dovodnega elektrodnega kabla pripeljemo v elektrodo, ki je nameščena v roki. Telo sprejme signal in s poslanim terapevtskim nihanjem preide v resonanco. Telo se odzove s spremenjenimi nihanji, ki jih aparat zabeleži, in pošlje nazaj v telo druge frekvence ter energetske vzorce. Le-ti ponovno postanejo vhodni signali in tako dalje. Vse to se dogaja z izjemno hitrostjo – mnogokrat neštetokrat v sekundi. Tako lahko bolezenska motilna nihanja oslabimo ali jih odstranimo, zdrava nihanja pa okrepimo. Sprememba informacij nihanj v telesu vpliva na biokemične presnovne procese.