8. STEBER ZDRAVJA: SONČENJE

Ljudje smo se razvili skozi milijone let evolucije iz primitivnih bitij, ki so energijo pridobivali s pomočjo fotosinteze, kar pomeni, da so sončno energijo pretvarjale v sladkorje. Da je temu tako, dokazujejo razni organeli v naših celicah, ki še vedno absorbirajo vidno svetlobo in jo tudi oddajajo. Da smo svetlobna bitja, dokazujejo tudi poskusi nemškega fizika Fritz-Poppa, ki je dokazal, da vse žive celice oddajajo svetlobo (fotone) in to svetlobo si med sabo izmenjujejo ter tako komunicirajo med seboj. Izvor te svetlobe je sončna energija. Sonce nam na zemlji omogoča življenje, brez njega ne bi bilo rastlin, živali in človeka. Človek je v zgodovini vedno živel pod soncem, vse do 20. stoletja. V 60. letih 20. stoletja pa je prišlo do razmaha petrokemične industrije in razvoja »zaščitnih krem«. Negativne informacije o soncu in potencialni »nevarnosti« je sprožila prav kozmetična industrija zaradi komercialnih razlogov.

Nič ne bi moglo biti dlje od resnice. Svetloba je življenje; življenje na tem planetu vzdržuje sonce. Razlika med živo in mrtvo celico je samo ta, da živa celica oddaja fotone in mrtva ne. Strašenje, da sonce povzroča raka, je zato prav kriminalno dejanje. Če pogledamo statistične podatke o obolevnosti za kožnim rakom, je povsem jasno, da je sonce povsem nedolžno. Če pa raziskujemo naprej, ugotovimo, da so največji sprožitelj kožnega raka snovi, ki jih najdemo v zaščitnih kremah in iz njih pod vplivom sončne svetlobe nastaja več še bolj problematičnih snovi.

D VITAMIN

Poleg vseh koristnih dejavnikov sončne svetlobe se omejimo na D vitamin in njegov vpliv na zdravje. D vitamin je napačno poimenovan, saj ni vitamin, ampak steroidni hormon. Nastaja v koži pod vplivom UV žarkov spektra B. V koži se provitamin D3 (7-dehidroholesterol) pretvori v D3 holekalciferol. Ta potuje v jetra in se v jetrnih celicah pretvori v 25 D3 kalcidiol (prehormon). Kalcidiol se v ledvicah pretvori v steroidni hormon 1,25 D3 kalcitriol, ki vzdržuje nivo serumskega kalcija na optimalnih vrednostih. Tu se zanimiva zgodba šele začne. Kalcitriol nastaja tudi v vseh drugih celicah, seveda le pod pogojem, da je prehormona kalcidiola dovolj. Regulacija serumskega kalcija ima absolutno prednost, kajti telo si ne more privoščiti prevelikega nihanja kalcija v krvi. Od zadostnega kalcija je namreč odvisno nemoteno delovanje srca. Če je prehormona dovolj, se torej lahko sintetizira kalcitriol v vseh celicah in ta ima zelo različne naloge: regulira več kot 1000 genov, pospešuje diferenciacijo in zorenje celic ter aktivira citokine tipa 2 (pospešuje torej protitelesni odziv). Najbolj zanimivo v tej zgodbi je, da sinteza kalcitriola nima kontrolnega mehanizma v obliki negativne povratne zanke, ki bi jo omejeval. Očitno kalcitriola v celicah ni nikoli preveč. Z njim se ne moremo predozirati. Problem nastopi, če ga je v celicah premalo in se zato ustavijo celični regulacijski mehanizmi, ki so povezani z metabolizmom kalcija (celično dihanje, sinteza NO plina in s tem vse, kar je od odvisno od teh procesov). Zadostna oskrba z D vitaminom je torej ključna za zdravje.

Vir: pexels.com

D vitamina v hrani praktično ni, z izjemo nekaterih severnih morskih rib (polenovka, losos, tuna, skuša, sardine), pa še tam ga ni v izobilju. Torej je človek tako kot večina živali odvisen od nastanka D vitamina v koži. Za kar pa je potrebno sonce. Nastajanje v koži pod vplivom UV žarkov je odvisno od mnogih dejavnikov, med katerimi so najbolj pomembni tisti, ki vplivajo na to, koliko UVB žarkov bo prejela koža: geografska širina, letni čas, nadmorska višina, čas dnevna, onesnaženost zraka, oblačnost neba, uporaba zaščitnih sredstev, barva kože (količina melanina v koži), starost, teža in površina izpostavljene kože.

V naših krajih in ob načinu življenja, ki ga imamo, so osebe z zadostno količino D vitamina bolj izjeme kot pravilo. Celo če testiramo količino D vitamina v krvi konec poletja, so vrednosti prenizke. Tako je podhranjena današnja slovenska populacija.  D vitamin merimo v serumu in sicer merimo kalcidiol (prehormon). Vrednosti merimo v µg/l ali ng/ml. Interpretacija vrednosti je prikazana v spodnji tabeli.

 Vrednost v serumupomeni
pod 10 ng/mlhudo pomanjkanje
10-20 ng/mlpomanjkanje
20-30 ng/mlblažje pomanjkanje
nad 30 ng/ml»normalna vrednost«
40-70 ng/mloptimalna vrednost
nad 100 ng/mlpredoziranje
nad 150 ng/mltoksični učinki
Interpretacija vrednosti D vitamina v serumu

Najbolj pogosti znaki pomanjkanja D vitamina so: mišična oslabelost, občutek teže v nogah, kronična bolečina v mišično-skeletnem sistemu, utrujenost ali da se hitro utrudimo, pogoste infekcije, depresija. Pri zelo hudih pomanjkanjih D vitamina pa že prehajamo k onkogenezi.

Naj za konec še enkrat poudarimo, da so v sistemu “osmih stebrov zdravja” pomembni prav vsi in se moramo vsem posvečati. Ni dovolj, da poskrbimo samo za primerno in zdravo hrano, druge vidike zdravja pa zanemarjamo.

VIR: Karin Rižnar