Hitra hrana naredi imunski sistem agresivnejši

Prehrana bogata s sladkorjem, maščobami in ogljikovimi hidrati spodbuja dolgoročno vnetno stanje v telesu. V skladu s študijo naše celice še dolgo časa ne pozabljajo na “zahodno prehrano”.

Na maščobno in visoko kalorično prehrano imunski sistem reagira podobno kot na bakterijsko okužbo. To je razvidno iz študije, ki jo je izvedla Univerza v Bonnu (Cell 2017, 11. januar). Zlasti moteče je: Univerza sporoča, da nezdravo prehranjevanje dolgoročno vpliva na obrambo telesa, tako da se ta odzove bolj agresivno. Celo dolgo po prehodu na zdravo prehrano bo zato hitreje prišlo do vnetnih procesov v telesu.

Za svoje študije so raziskovalci mesec dni uporabljali miši, ki so jih hranili z “zahodno prehrano”, bogato z maščobo, z visoko vsebnostjo sladkorja in nizko vsebnostjo vlaknin. Živali so nato razvile agresivno telesno vnetje – skoraj takšno kot bakterijsko okužbo.

“Nezdravo prehranjevanje je privedlo do nepričakovanega povečanja nekaterih imunskih celic v krvi, kar kaže na to, da so te celice v kostnem mozgu vpletene v vnetni proces”, dr. Anette Christen z Univerze v Bonnu.

Za boljše razumevanje teh sprememb so znanstveniki izolirali imunske celice iz kostnega mozga miši, hranjene z “zahodno prehrano” ali normalno prehrano, in izvedli sistematično analizo njihove funkcije in statusa aktivacije.

Genomske študije so pokazale, da se je veliko število genov aktiviralo v celicah z zahodno prehrano. Zaskrbljeni so bili o dednih dejavnikih za njihovo razmnoževanje in zorenje.

Dolgoročen učinek

Ko so raziskovalci ponudili mišim za glodavce značilno dieto z žiti, je po štirih tednih akutno vnetje izginilo. Kar pa ni izginilo, je genetsko reprogramiranje imunskih celic: tudi po štirih tednih so bile vklopljene v fazo uživanja hitre hrane.

“Šele pred kratkim smo izvedeli, da ima prirojen imunski sistem pomnilniško funkcijo,” pojasnjuje profesor Latz iz univerze v Bonnu. “Po okužbi, je imunski sistem telesa še vedno v nekakšnem stanju  alarma, da bi se lahko hitreje odzval na nov napad.”

Pri miših so torej tako imenovano “usposabljanje prirojenega imunskega sistema” povzročili z nezdravo prehrano in ne z bakterijami.

Ekipa je identificirala tudi “senzor za hitro hrano” v imunskih celicah. Preiskovala je krvne celice 120 oseb. V nekaterih od teh oseb je prirojeni imunski sistem pokazal posebno močan učni učinek.

V njih so raziskovalci odkrili genske dokaze, da je imunski sistem vpleten v vnetje.

Študija je ugotovila, da določene sestavine živil aktivirajo vnetje. Ta aktivacija spreminja način pakiranja genskih informacij in povzroči, da se nekateri po navadi skriti deli DNA raztegnejo. To področje genskega materiala je zato dolgoročno lažje berljivo.

Ker torej vnetje povzroči epigenetske spremembe, imunski sistem v zaporedju reagira na majhne dražljaje z močnejšimi vnetnimi odzivi. Ti pa lahko znatno pospešijo razvoj žilnih bolezni ali diabetesa tipa 2.

VIR

Znanstveniki ugotavljajo, da je tišina za naše možgane pomembnejša, kot smo mislili

Kdaj nazadnje niste slišali ničesar? Kdaj vas je obkrožala popolna tišina; brez zvonjenja telefona, brez televizije v ozadju, brez kakršnihkoli motenj? Medtem, ko se nas je veliko navadilo na onesnaženost s hrupom v vsakdanjem življenju, se lahko vprašamo, ali je res dobro, da nas neprestano obdaja zvok.

Naši možgani so izredno zapleteni in so zmožni celo regeneracije. Študija, ki so jo izvajali na miših in je bila leta 2013 objavljena v reviji »Brain, Strusture and Function«, je čisto slučajno dokazala neverjetno korist tišine. Imke Kirste in njena ekipa raziskovalcev, so uporabili različne slušne dražljaje (glasba, oglašanje miši, beli šum ter tišino), da bi preučili njihove učinke na mišje možgane.

Kirste je prvotno tišino v svojem poskusu nameravala uporabiti kot kontrolo, kasnejše ugotovitve pa so bile presenetljive. Vsi zvoki so imeli le kratek nevrološki učinek na mišje možgane, medtem, ko je le tišina imela trajnejši učinek.

Znanstveniki so tako ugotovili, da so tiste miši, ki so bile izpostavljene dvema urama tišine na dan, razvile nove celice v hipokampusu. Hipokampus je regija možganov, ki je povezana s spominom, čustvi in učenjem. Rezultate raziskave so ocenili kot uspešne. Razumeli so, da je »obogatitev okolja« s kakšno novo igračo, pripomogla k razvoju novih nevronov, saj je le ta spodbudila mišje ožgane.

To pomeni, da je stanje tišine mišim bilo tako tuje, da so v možganih ustvarili več nevronov. Kirsten pojasnjuje, da »opozorilo, ki ga povzroči tako nenaravna tišina, lahko spodbudi nevrogenezo kot pripravo na prihodnje kognitivne izzive«.

Čeprav nove celice v možganih nimajo neposredne koristi, je Kirsten pojasnila, da so te celice delovale kot nevroni: »Videli smo, da tišina resnično pomaga pri ustvarjanju novih celic, ki se vključujejo v sistem«.

Mentalna vadba v tišini

Človeški možgani so precej drugačni od mišjih, vendar imajo vseeno kar nekaj podobnosti. V divjini miši nenehno uporabljajo svoje čute, ki jih opozorijo na morebitne nevarnosti, sluh pa je eden izmed njihovih najpomembnejših čutov. Ljudem nam ni treba skrbeti za morebitne plenilce, vseeno pa sprejemamo dražljaje iz sveta okoli nas. Cel čas preverjamo telefone, gledamo v zaslone,… Zato je še posebej pomembo, da si vzamemo čas zase, vsak dan najdemo tišino ter se oddaljimo od vseh motenj, ki nas obdajajo.

Medtem, ko Kirste priznava, da so njene ugotovitve predhodne, bi vseeno lahko imele nepričakovano vlogo pri zdravljenju demence ali depresije. Prav ti dve bolezenski stanji sta namreč povezani s padajočimi stopnjami nevrogeneze v hipokampusu. Kirste zato upa, da bi še bolje dokazala povezavo med tišino in nevrogenezo, saj bi jo tako zdravniki uporabili kot obliko terapije.

Preživljanje dela prostega časa v tišini je veliko lažje, kot si mislite. Razmigajte svoje možgane v tišini in se izogibajte motnjam, ki bi preprečile regeneracijo vaših možganov.

  1. MEDITACIJA: tukaj ni presenečenj, meditiranje je odličen način za blokiranje motenj in dobra priložnost, da opravite nekaj pozitivnega zase.
  2. SPREHODI V NARAVI: sprehod v naravi nam pomaga, da pobegnemo betonski džungli ter se ponovno vrnemo k svojim koreninam.
  3. BAZEN S SENZORIČNIMI DEPRIVACIJAMI: to je pravzaprav bazen v katerem plavate in v njem ni nobenih šumov ter svetlobe.
  4. URICE ODKLOPA: naredite si časovni razpored, ko bo v vašem domu vsa elektronika izklopljena in bo vladala popolna tišina.

VIR

Antibiotiki: prehodna učinkovitost

Do leta 2050 bi lahko kar sedem milijonov ljudi umrlo zaradi na antibiotike odpornih organizmov, ker se ta zdravila enostavno še vedno predpisujejo brez preudarnosti. Zdravniki se te težave zavedajo že kar nekaj časa. Še posebej v bolnišnicah se povečuje število bolnikov, pri katerih antibiotiki ne delujejo več proti razširjenim okužbam. Škodljivi organizmi so seveda živi in se kot takšni odzivajo na svoje okolje. Zato tisti, ki jemljejo antibiotike prepogosto, postanejo neobčutljivi. Bolezen se tako širi in če zdravljenje z vsemi vrstami antibiotikov odpove, bolnik umre zaradi sepse. Klinične bolezni ter odpornost na več vrst zdravil, so tako  v zadnjih letih postali zelo vroča tema.

Ampak to ni edini razlog za skrb. Novejše raziskave kritizirajo farmacevtsko industrijo, ki že kar nekaj časa ni razvila nobenih novih antibiotikov. Martin Blaser, Ameriški raziskovalec na univerzi v New Yorku ter avtor knjige »Missing Microbes« meni, da prekomerna uporaba antibiotikov vzpodbuja sodobne okužbe, ter da je ta fenomen evolucijski, saj je 100 letna uporaba antibiotikov privedla do sprememb in adaptacije v bakterijah. Zato ne opozarja le na možnost sepse, ampak poudarja tudi to, da je pretirano predpisovanje antibiotikov vzrok za številne alergije, diabetes in debelost.

Opozorilo strokovnjakov pa nikakor ni namenjeno le zdravnikom, ki prekomerno predpisujejo antibiotike ali bolnikom, ki jih zahtevajo. Nanaša se tudi in predvsem na kmetijstvo ter na vse tiste, ki uporabljajo antibiotike pri vzreji živali. Le ti nato pri prehranjevanju vstopijo v človeški organizem in ponovno povzročajo odpornost bakterij.

VIR

VIR SLIKE