Kdaj nazadnje niste slišali ničesar? Kdaj vas je obkrožala popolna tišina; brez zvonjenja telefona, brez televizije v ozadju, brez kakršnihkoli motenj? Medtem, ko se nas je veliko navadilo na onesnaženost s hrupom v vsakdanjem življenju, se lahko vprašamo, ali je res dobro, da nas neprestano obdaja zvok.
Naši možgani so izredno zapleteni in so zmožni celo regeneracije. Študija, ki so jo izvajali na miših in je bila leta 2013 objavljena v reviji »Brain, Strusture and Function«, je čisto slučajno dokazala neverjetno korist tišine. Imke Kirste in njena ekipa raziskovalcev, so uporabili različne slušne dražljaje (glasba, oglašanje miši, beli šum ter tišino), da bi preučili njihove učinke na mišje možgane.
Kirste je prvotno tišino v svojem poskusu nameravala uporabiti kot kontrolo, kasnejše ugotovitve pa so bile presenetljive. Vsi zvoki so imeli le kratek nevrološki učinek na mišje možgane, medtem, ko je le tišina imela trajnejši učinek.
Znanstveniki so tako ugotovili, da so tiste miši, ki so bile izpostavljene dvema urama tišine na dan, razvile nove celice v hipokampusu. Hipokampus je regija možganov, ki je povezana s spominom, čustvi in učenjem. Rezultate raziskave so ocenili kot uspešne. Razumeli so, da je »obogatitev okolja« s kakšno novo igračo, pripomogla k razvoju novih nevronov, saj je le ta spodbudila mišje ožgane.
To pomeni, da je stanje tišine mišim bilo tako tuje, da so v možganih ustvarili več nevronov. Kirsten pojasnjuje, da »opozorilo, ki ga povzroči tako nenaravna tišina, lahko spodbudi nevrogenezo kot pripravo na prihodnje kognitivne izzive«.
Čeprav nove celice v možganih nimajo neposredne koristi, je Kirsten pojasnila, da so te celice delovale kot nevroni: »Videli smo, da tišina resnično pomaga pri ustvarjanju novih celic, ki se vključujejo v sistem«.
Mentalna vadba v tišini
Človeški možgani so precej drugačni od mišjih, vendar imajo vseeno kar nekaj podobnosti. V divjini miši nenehno uporabljajo svoje čute, ki jih opozorijo na morebitne nevarnosti, sluh pa je eden izmed njihovih najpomembnejših čutov. Ljudem nam ni treba skrbeti za morebitne plenilce, vseeno pa sprejemamo dražljaje iz sveta okoli nas. Cel čas preverjamo telefone, gledamo v zaslone,… Zato je še posebej pomembo, da si vzamemo čas zase, vsak dan najdemo tišino ter se oddaljimo od vseh motenj, ki nas obdajajo.
Medtem, ko Kirste priznava, da so njene ugotovitve predhodne, bi vseeno lahko imele nepričakovano vlogo pri zdravljenju demence ali depresije. Prav ti dve bolezenski stanji sta namreč povezani s padajočimi stopnjami nevrogeneze v hipokampusu. Kirste zato upa, da bi še bolje dokazala povezavo med tišino in nevrogenezo, saj bi jo tako zdravniki uporabili kot obliko terapije.
Preživljanje dela prostega časa v tišini je veliko lažje, kot si mislite. Razmigajte svoje možgane v tišini in se izogibajte motnjam, ki bi preprečile regeneracijo vaših možganov.
- MEDITACIJA: tukaj ni presenečenj, meditiranje je odličen način za blokiranje motenj in dobra priložnost, da opravite nekaj pozitivnega zase.
- SPREHODI V NARAVI: sprehod v naravi nam pomaga, da pobegnemo betonski džungli ter se ponovno vrnemo k svojim koreninam.
- BAZEN S SENZORIČNIMI DEPRIVACIJAMI: to je pravzaprav bazen v katerem plavate in v njem ni nobenih šumov ter svetlobe.
- URICE ODKLOPA: naredite si časovni razpored, ko bo v vašem domu vsa elektronika izklopljena in bo vladala popolna tišina.
BIO-COR 