POGOSTO NE PREPOZNAMO: Ko pomanjkanje vitaminov vpliva na naš živčni sistem

Pomanjkanje nekaterih vitaminov in mineralov je dejavnik tveganja za nevrološko-psihiatrične motnje, ki jih ne smemo podcenjevati. Znanstveniki so na to opozorili na simpoziju društva za biofaktorje e.V. (GfB) 7. novembra 2015 v Berlinu.

Zlasti starejši ljudje pogosto trpijo zaradi vrzeli v vitalnih biofaktorjih. Vzroki vključujejo podhranjenost, bolezni in s starostjo povezane motnje ali pa so povezane z zdravili v prebavnem traktu, omenja klinični farmakolog prof Dr. Dieter Loew. Ti primanjkljaji pogosto niso prepoznani, saj: “Znaki pomanjkanja so izdajalci,” pravi Loew. Sprva se izrazijo v nejasnih, pogosto napačno ocenjenih kliničnih slikah. Lahko pa imajo resne posledice, vključno s poškodbo živčevja in možganov.

Tako nezadostna razpoložljivost skoraj vseh vitaminov B vodi do občutljivih motenj možganske ali živčne funkcije, je poudaril Karlheinz Reiners, namestnik direktorja oddelka za nevrologijo in polikliniko v univerzitetni bolnišnici Würzburg. Pomanjkanje vitamina B1 lahko privede do slabega delovanja v različnih delih živčnega sistema v zelo kratkem času: v možganih se zmanjša kognitivni potencial. V perifernem živčnem sistemu pomanjkanja vitamina B1 povzroči poškodbe živcev, ki bi lahko pripeljale do tako imenovane polinevropatije, najbolj opazne so najprej bolečine, nelagodje ali senzorične motnje v rokah in nogah. Takšna poškodba živcev se pogosto pojavi kot posledica povečane porabe alkohola ali diabetesa mellitusa. Zato vitamin B1  uporabljmoa tudi za zdravljenje teh bolezni, je povedal prof Hilmar Stracke, namestnik direktorja oddelka za interne medicine III na Univerzitetnem Hospital Giessen. Zdravilo Benfotiamine se je tako izkazalo pri izboljšanju delovanja živcev in simptomov pri diabetični nevropatiji, je dejal diabetolog.

Nekatere nevrološke motnje so prav tako povezane s pomanjkanjem vitamina D. Vitamin, ki nastaja pod vplivom sončne svetlobe v koži, ima med drugim močan učinek na imunski sistem. Ti učinki bi lahko imeli zaščitno vlogo tudi pri multipli sklerozi, kot je pojasnil Mathias Buttmann, višji zdravnik in vodja ambulante za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki Univerzitetnega Hospital Würzburgu. V zadnjih letih so številne epidemiološke študije prepričljiv dokaz, da je verjetnost, da imajo posamezniki, ki trpijo za multiplo sklerozo, večje pomanjkanje vitamina D. Kot so dokazale študije pa pomanjkanje vitamina D slabi tudi odpornost možganov na bakterijski meningitis

VIR

Znanstveniki ugotavljajo, da je tišina za naše možgane pomembnejša, kot smo mislili

Kdaj nazadnje niste slišali ničesar? Kdaj vas je obkrožala popolna tišina; brez zvonjenja telefona, brez televizije v ozadju, brez kakršnihkoli motenj? Medtem, ko se nas je veliko navadilo na onesnaženost s hrupom v vsakdanjem življenju, se lahko vprašamo, ali je res dobro, da nas neprestano obdaja zvok.

Naši možgani so izredno zapleteni in so zmožni celo regeneracije. Študija, ki so jo izvajali na miših in je bila leta 2013 objavljena v reviji »Brain, Strusture and Function«, je čisto slučajno dokazala neverjetno korist tišine. Imke Kirste in njena ekipa raziskovalcev, so uporabili različne slušne dražljaje (glasba, oglašanje miši, beli šum ter tišino), da bi preučili njihove učinke na mišje možgane.

Kirste je prvotno tišino v svojem poskusu nameravala uporabiti kot kontrolo, kasnejše ugotovitve pa so bile presenetljive. Vsi zvoki so imeli le kratek nevrološki učinek na mišje možgane, medtem, ko je le tišina imela trajnejši učinek.

Znanstveniki so tako ugotovili, da so tiste miši, ki so bile izpostavljene dvema urama tišine na dan, razvile nove celice v hipokampusu. Hipokampus je regija možganov, ki je povezana s spominom, čustvi in učenjem. Rezultate raziskave so ocenili kot uspešne. Razumeli so, da je »obogatitev okolja« s kakšno novo igračo, pripomogla k razvoju novih nevronov, saj je le ta spodbudila mišje ožgane.

To pomeni, da je stanje tišine mišim bilo tako tuje, da so v možganih ustvarili več nevronov. Kirsten pojasnjuje, da »opozorilo, ki ga povzroči tako nenaravna tišina, lahko spodbudi nevrogenezo kot pripravo na prihodnje kognitivne izzive«.

Čeprav nove celice v možganih nimajo neposredne koristi, je Kirsten pojasnila, da so te celice delovale kot nevroni: »Videli smo, da tišina resnično pomaga pri ustvarjanju novih celic, ki se vključujejo v sistem«.

Mentalna vadba v tišini

Človeški možgani so precej drugačni od mišjih, vendar imajo vseeno kar nekaj podobnosti. V divjini miši nenehno uporabljajo svoje čute, ki jih opozorijo na morebitne nevarnosti, sluh pa je eden izmed njihovih najpomembnejših čutov. Ljudem nam ni treba skrbeti za morebitne plenilce, vseeno pa sprejemamo dražljaje iz sveta okoli nas. Cel čas preverjamo telefone, gledamo v zaslone,… Zato je še posebej pomembo, da si vzamemo čas zase, vsak dan najdemo tišino ter se oddaljimo od vseh motenj, ki nas obdajajo.

Medtem, ko Kirste priznava, da so njene ugotovitve predhodne, bi vseeno lahko imele nepričakovano vlogo pri zdravljenju demence ali depresije. Prav ti dve bolezenski stanji sta namreč povezani s padajočimi stopnjami nevrogeneze v hipokampusu. Kirste zato upa, da bi še bolje dokazala povezavo med tišino in nevrogenezo, saj bi jo tako zdravniki uporabili kot obliko terapije.

Preživljanje dela prostega časa v tišini je veliko lažje, kot si mislite. Razmigajte svoje možgane v tišini in se izogibajte motnjam, ki bi preprečile regeneracijo vaših možganov.

  1. MEDITACIJA: tukaj ni presenečenj, meditiranje je odličen način za blokiranje motenj in dobra priložnost, da opravite nekaj pozitivnega zase.
  2. SPREHODI V NARAVI: sprehod v naravi nam pomaga, da pobegnemo betonski džungli ter se ponovno vrnemo k svojim koreninam.
  3. BAZEN S SENZORIČNIMI DEPRIVACIJAMI: to je pravzaprav bazen v katerem plavate in v njem ni nobenih šumov ter svetlobe.
  4. URICE ODKLOPA: naredite si časovni razpored, ko bo v vašem domu vsa elektronika izklopljena in bo vladala popolna tišina.

VIR

Antibiotiki: prehodna učinkovitost

Do leta 2050 bi lahko kar sedem milijonov ljudi umrlo zaradi na antibiotike odpornih organizmov, ker se ta zdravila enostavno še vedno predpisujejo brez preudarnosti. Zdravniki se te težave zavedajo že kar nekaj časa. Še posebej v bolnišnicah se povečuje število bolnikov, pri katerih antibiotiki ne delujejo več proti razširjenim okužbam. Škodljivi organizmi so seveda živi in se kot takšni odzivajo na svoje okolje. Zato tisti, ki jemljejo antibiotike prepogosto, postanejo neobčutljivi. Bolezen se tako širi in če zdravljenje z vsemi vrstami antibiotikov odpove, bolnik umre zaradi sepse. Klinične bolezni ter odpornost na več vrst zdravil, so tako  v zadnjih letih postali zelo vroča tema.

Ampak to ni edini razlog za skrb. Novejše raziskave kritizirajo farmacevtsko industrijo, ki že kar nekaj časa ni razvila nobenih novih antibiotikov. Martin Blaser, Ameriški raziskovalec na univerzi v New Yorku ter avtor knjige »Missing Microbes« meni, da prekomerna uporaba antibiotikov vzpodbuja sodobne okužbe, ter da je ta fenomen evolucijski, saj je 100 letna uporaba antibiotikov privedla do sprememb in adaptacije v bakterijah. Zato ne opozarja le na možnost sepse, ampak poudarja tudi to, da je pretirano predpisovanje antibiotikov vzrok za številne alergije, diabetes in debelost.

Opozorilo strokovnjakov pa nikakor ni namenjeno le zdravnikom, ki prekomerno predpisujejo antibiotike ali bolnikom, ki jih zahtevajo. Nanaša se tudi in predvsem na kmetijstvo ter na vse tiste, ki uporabljajo antibiotike pri vzreji živali. Le ti nato pri prehranjevanju vstopijo v človeški organizem in ponovno povzročajo odpornost bakterij.

VIR

VIR SLIKE

Kurkuma in žafran za bistrejši um

Ekstrakta omenjenih začimbnih rastlin izboljšata anksioznost in depresijo brez stranskih učinkov. Najnovejša študija pa je razkrila, da njuna kombinacija ne prinaša večjih koristi.

Kurkume in žafrana ne uporabljamo samo kot začimbi v hrani, kot so indijski kari ali kot jedilno barvo pri peki torte. Prav tako imata zelo pozitiven učinek za krepitev razpoloženja pri depresiji in tesnobi, kot so pokazale pejšnje študije. Ugotovili so, da sta ekstrakta obeh zelišč bistveno bolj učinkovita pri zdravljenju depresije kot placebo. V nekaterih študijah pa so bili učinki žafrana celo primerljivi s tistimi pri konvencionalnih antidepresivih.

V središču nedavne dvojno slepe študije je bilo glavno vprašanje, ali kombinacija obeh rastlinskih ekstraktov kaže na povečan učinek pri depresiji ter ali ima nižji odmerek kurkuminega ekstrakta 500mg podobne učinke na depresijo in anksioznost kot višji odmerek 1000 mg.

Skupno 123 bolnikov, ki so bili diagnosticirani z depresijo, so naključno dodelili štirim skupinam in jih prosili naj prejmejo ekstrakt kurkume z manjšim ali večjim odmerkom dvakrat na dan, kombinacijo majhnega odmerja kurkume ter izvlečka žafrana (15 mg) ali pa jemljejo placebo. Študija je trajala 12 tednov ter en teden začetne faze, v kateri so vsi udeleženci prejemali placebo kapsulo dvakrat dnevno.

Uporabljen izvleček kurkume je sestavljen iz 88% kurkuminoidov in 7% kurkalnih kornaskih olj, izvleček žafrana pa vsebuje več kot 3,5% leptinske kisline, vključno z bioaktivno komponento safranal in krokinol.

Poleg ocene vseh podatkov s strani udeležencev so bile izvedene številne zaporedne analize za razlikovanje primerjav bolnikov z atipično depresijo in drugimi depresivnimi boleznimi. Izvleček kurkume je pokazal pozitivne učinke v smislu subjektivnih simptomov depresije in tesnobe tako pri nizkem kot tudi pri visokem odmerku. Iz tega znanstveniki sklepajo, da je doza 500 mg izvlečka kurkume zadostna za doseganje optimalnih rezultatov pri zdravljenju depresivnih bolezni in soočanju z anksioznostjo.

Hipoteze, da bi se učinek kurkuminega izvlečka povečal v kombinaciji z ekstraktom žafrana, ni bilo mogoče potrditi.

Posebno pri bolnikih z atipično depresijo je izvleček kurkume dosegel najboljše rezultate v primerjavi z osebami z drugimi depresivnimi boleznimi. Znanstveniki pojasnjujejo, da so protivnetne učinkovine, ki jih vsebuje ekstrakt kurkume, učinkovito zmanjšale ravni vnetnih markerjev, povezanih z atipično depresijo, kot sta C-reaktivni protein, interlevkin-6 in faktor tumorske nekroze TNF-α.

Povzetek:

V primerjavi s konvencionalnimi antidepresivi izvlečka kurkume in žafrana podajata primerjlive terapevtske učinke z veliko manj stranskih učinkov ter s ten zagotavljata dobre terapevtske možnosti v zdravljenju depresivnih motenj, še zlasti depresije z atipičnimi lastnostmi, kot tudi sočasno anksioznost. Kar kaže študija, je pozitivni učinek možno doseči tudi z nižjim odmerkom izvlečka kurkume.

Pred uporabo se vedno posvetujte z zdravnikom. Pri izbiri pripravka pa je potrebno biti pozoren, da vsebuje najmanj 500 mg kurkumina na kapsulo

Mimogrede, kurkumo lahko uporabljamo tudi kot začimbo v jedeh kot so kari ter po potrebi ob črevesnih boleznih ter drugih vnetjih. Kljub temu za zdravljenje depresivne motnje priporočamo izvleček kurkume, saj je odstotek kurkumina v začimbi enostavno premajhen za doseganje terapevtskih učinkov.

VIR