STE BOLJ YIN ALI YANG?

Praidejo kitajske filozofije, ki obsega vsa področja človekovega življenja, sestavlja delitev vseh stvari in živih bitij na osnovna principa yin in yang. Yin in yang simbolično prikazujejo kot oklepajoči se ribi, ki le skupaj tvorita celoto, Yin in yang nastajata iz celote oziroma iz nič, iz daa. Iz njiju pa se razvije pet elementov, osem trigramov in celotno vesolje.

Yin in yang sta v nenehnem procesu sprememb in ravnotežja. Stvari, v katerih je več yina, privlačijo yang, in nasprotno.

Da bi razumeli razmerje med yin in yang, moramo vedeti, da ne more obstajati samo yin ali samo yang. V vseh stvareh, živih in neživih, sta navzoča oba hkrati in le skupaj tvorita celoto.

Yin in yang se velikokrat uporablja za opisovanje ženstvenosti in moškosti, kontrasta med temo in svetlobo, nočjo in dnevom, vodo in ognjem, hladnim in toplim, pasivnim in aktivnim. Predstavljajo pa tudi niz psiholoških značilnosti, ki opisujejo posameznikov značaj in tipično obnašanje.

Pomembno je poznati svoj  energijski tip, saj lahko že s pravilno prehrano, aktivnostmi ali postavitvijo pohištva ugodno vplivamo na svoje zdravstvene težave.

Zato sem vam pripravila tabelo za lažje prepoznavanje energijskega tipa ter aktivnosti in prehrano, ki nam dobro dene.

untitled

Tekom bioresonančnega testiranja terapevti v večini najprej preverjamo energijsko stanje človeka po načelih tradicionalne kitajske medicine. Že v sklopu tega pridobimo natančen vpogled v dogajanje v telesu in ta nam je vodilo za odkrivanje globljih vzrokov za začetek bolezenskih znakov ali slabega počutja.

Če želite preveriti svoje fizično in energijsko  stanje, nas kontaktirajte in z veseljem vam bomo pri tem pomagali.

 

KAKO NAS SOVRAŠTVO ZASLEPI?

Dandanes smo priča vedno večjemu kopičenju sovraštva med ljudmi. Zato sem se odločila še pred začetkom prazničnega decembra spisati kratko objavo na temo sovraštva, da nam bo lažje odpreti srce, odpustiti in začeti praznike neobremenjeno, z ljubeznijo.

Sovraštvo lahko definiramo kot polarno nasprotje ljubezni, saj sta dve plati istega kovanca. Verjetno je že vsak videl kako hitro se lahko romantično razmerje ohladi od »ljubezni« do »sovraštva«. To je nihajoča gugalnica in položaj, ki se zgodi v hipu. Prav tako je redkejša, vendar nič manj resnična situacija, ko dva, ki se sovražita ugotovita, da med njima dejansko tli ljubezen.

Velikokrat rečemo, da nekaj sovražimo in naša trditev se po navadi nanaša na hrano, zvrst glasbe,… Vendar je čustvo sovraštva običajno veliko močnejše.

Lahko sovražimo osebe ali skupino ljudi…sovraštvo je lahko zelo osebno, kot sovraštvo do starša, tirana v šoli, soseda, ali pa bolj splošno, kot sovraštvo do skupine ljudi, rase ali celo celotnega naroda.

V tej objavi se bomo sovraštva lotili na osebni ravni, saj moramo mir začeti z nami samimi, da ga lahko nato prenesemo navzven v skupnost.

»Ko pride misel o vojni, ji moramo nasprotovati z močnejšo mislijo o miru. Misel sovraštva je tako potrebno uničiti z močnejšo mislijo o ljubezni. Misli vojne prinašajo uničenje vseh harmonij ter dobrega počutja. Misli o ljubezni pa prinašajo bratstvo, mir, prijateljstvo in srečo.« Abdu’l Baha

Sovraštvo je grda stvar.

Je vez, ki nas zelo hitro veže na nezaželene situacije in ljudi in popolnoma zapolni naše misli. Sovraštvo tako kroži po naših mislih in dobesedno postane strup, ki teče po naših žilah. In to ne samo metaforično, saj se ob čustvu sovraštva dobesedno sprošča adrenalin, ki se pretaka skozi naš sistem.

Kaj narediti?

Pomembno je, da odpustimo osebi in situaciji zaradi katere sovražimo. Oboje potrebuje odpuščanje.

Ampak zakaj?

To ni zato, ker si to zaslužijo, ampak zato, ker si MI zaslužimo mir. Ta korak sprosti dodatno negativno energijo.

Če se odločimo za mirne misli, nas sovražne misli več ne bodo dosegle. Ljubezen do vseh bitij (in situacij) nam prinaša svobodo. Ljubezen je najvišje stanje zavesti, ki jo moramo gojiti v vsakem trenutku in tako že v kali zatreti sovraštvo.

Kar hitro bomo opazili, da je svet lepši in veliko bolj pozitiven.

Ustekleničena in mineralna voda – zdrava alternativa vodi iz vodovoda?

V zadnjem času je mnogo ljudi spoznalo problematiko vode iz vodovodne napeljave, zato so začeli uporabljati ustekleničeno. Prepričani so, da so s tem naredili nekaj za svoje zdravje. Velika zmota. Predpise o kakovosti mineralne in namizne vode določajo vlade.

Vsakokratne vrednosti teh predpisov ustrezajo strukturam podtalnice s kemijskega vidika. Ker pa čiste, naravne izvirske vode pogosto ne ustrezajo zahtevam teh predpisov, je njihovo stekleničenje prepovedano! Tako obstaja le malo izvirov z odlično vodo, ki se sploh še sme polniti v steklenice.

 Zmota št. 1: Mineralna voda je čista, zdrava voda.

 Mineralna voda je predvsem mrtva voda, saj jo iz izvirov črpajo. Izvirska voda postane zrela šele takrat, ko ima svoj stoodstotni potencial in sama prodre iz zemeljskih globin. Če ta proces zorenja prekinemo z visokozmogljivimi črpalkami, svojega stoodstotnega potenciala ne more doseči. Strukturo sicer lahko ima, vendar praviloma ni stabilna in jo je mogoče z lahkoto uničiti. Voda Volvic (op. prev. najbolj znana francoska ustekleničena voda) je dober primer, kako lahko biofizikalno in tudi biokemično izvrstna voda izgubi svojo kakovost. Voda ne vsebuje škodljivih snovi in klic, torej je biokemično čista. Najprej so vodo Volvic polnili v steklenice, zdaj jo v vse večjih količinah polnijo v plastenke. Plastika pa je umetna snov in ima zelo čista, disonantna, torej nenaravna elektromagnetna nihajna polja, ki lahko že v desetih minutah trajno negativno vplivajo na vodo, tako da od njene osnovne sestave ne ostane prav veliko. Ker tudi to vodo črpajo iz globin, se pomeša s podtalnico, ki vsebuje pesticide in škodljive snovi.

 Zmota št. 2: Z mineralno vodo zadostimo potrebam po mineralih.

Svetovni industrijski lobiji polnilcev mineralnih (in ustekleničenih) voda na leto porabijo milijarde evrov, da vzdržujejo takšna zmotna in neumna prepričanja. Znanstvenike, ki trdijo, da z mineralno vodo uživamo minerale in s tem vzdržujemo njihovo ravnovesje v telesu, brez izjeme sponzorirajo lobiji proizvajalcev mineralnih voda. Dejstvo je, da lahko naše telo sprejme minerale samo v organski obliki, torej z živili, anorganskih pa ne more predelati. Tega so sposobne le rastline, ki sprejmejo anorganske snovi v zemlji ali zraku in jih s fotosintezo predelajo in organsko vežejo. S tem postanejo te snovi za nas biološko dosegljive in telo jih lahko neposredno izrabi. Seveda so anorganski minerali prisotni tudi v izvirski vodi, vendar imajo v njej idealno grozdno strukturo, s katero so obdani, tako da jih lahko takoj in brez škodljivih posledic znova izločimo.

Mineralni presežek, ki se odlaga v našem telesu, je treba podobno kot strupe znova izločiti prek ledvic. S tem procesom ne porabimo samo veliko vitalne energije, ampak tudi dodatno obremenjujemo ledvice, njihova zmogljivost se zmanjša in prek ledvic lahko izločimo manj strupov. Ker so v mineralni vodi anorganske snovi in je v 80 odstotkih ta voda mrtva, je težava še večja.

 Zmota št. 3: Ogljikov dioksid dodajajo mineralni vodi zato, da je boljšega okusa.

V resnici ogljik dioksid dodajajo zato, da zatirajo klice v njej. V zreli, naravni izvirski vodi ni mogoče najti nobenih klic in škodljivih snovi. Ogljikov dioksid ustvari kislo okolje, ki je eden največjih sovražnikov za sicer zelo nestabilno sestavo vode, saj povzroči pritisk in sestava se po določenem času dokončno uniči. Voda se tudi v posodi premika od zgoraj navzdol in nasprotno, gre torej za proces gibanja vodnih molekul, ki ni nikoli prekinjen. Zato ostane dobra voda tudi v toplem prostoru vedno hladna.

Dobra voda je živa, inteligentna, ima spomin in je sposobna stalne regeneracije.

Vir: Karin Rižner, Center za bioresonanco

10 NAČINOV KAKO OKREPITI IMUNSKI SISTEM ŠE PRED ZIMO

Sezona prehladov, gripe in splošnega slabega počutja zaradi vremenskih vplivov je že v polnem razmahu. Če se ne počutite najbolje je sedaj pravi čas, da začnete razmišljati o podpori vašemu imunskemu sistemu. Na srečo je kar nekaj načinov kako lahko podprete vaš  imunski sistem, da bi le ta preprečil bolezen.

KURJA JUHICA ZA ODPORNOST

Veliko ljudi prisega na segrevanje srca z veliko skledo piščančje juhe, ki naj bi okrepila imunski sistem ter nas ubranila pred gripo in ostalimi virusi v hladnejših mesecih leta. Številne znanstvene študije kažejo, da piščančje juhe dejansko povišajo odpornost, saj naj bi vsebovale močan antioksidant imenovan karnozin, ki pomaga krepiti imunski sistem.

PRIVOŠČITE SI DOVOLJ KVALITETNEGA SPANCA

Pomanjkanje spanja zavira delovanje imunskega sistema in razstrupljanja telesa ter tako zmanjšuje sposobnost telesa za bolj proti okužbi. Najnovejše študije kažejo, da imajo ljudje, ki ne spijo dovolj, večje tveganje za razvoj prehlada. Tako je dostojna mera nočnega spanja ključnega pomena, če želimo naš imunski sistem ohraniti tipi-topi. Zato poskusite spati vsaj osem ur na noč.

ZDRAVILNI OBJEMČKI

Tolažilni objem vam lahko da mnogo več kot le občutek varnosti in ljubezni. Raziskava je pokazala, da imajo ljudje, ki redno objemajo svoje ljubljene manjšo verjetnost, da se nalezejo prehlada ali drugih nalezljivih bolezni. Objemanje nas razbremeni in kot že vemo stres resnično zelo negativno vpliva na stanje našega imunskega sistema.

ČUDEŽNA MORSKA HRANA

Sedaj imate ljubitelji morske hrane še en izgovor več, da za kosilo posezete po rakcih, kozicah, školjkah in ostalih morskih sadežih. Le ti veljajo za super ojačevalca imunskega sistema, vsebujejo pa tudi cink, ki pomaga skrajšati trajanje viroze. Pred nakupom morskih sadežev vedno preverite izvor in način pridobivanja, da se izognete onesnaženim morskim sadežem.

ZMANJŠAJTE KAJENJE

Če ste kadilec vaš imunski sistem potrebuje dodatno vzpodbudo. Kajenje resnično zmanjšuje zmožnosti imunskega sistema. Če potrebujete pomoč pri odvajanju od kajenja, je bioresonančna metoda odlična podpora vaši odločitvi.

POGOSTEJE SI UMIVAJTE ROKE

Ni potrebno posebej poudarjati, da si je v zimskih mesecih  potrebno nekoliko pogosteje umivati roke z milnico in vodo, še posebej, če smo obiskali kakšen večji nakupovalni center v katerem se izmenja veliko število ljudi. Vseeno pa ni potrebno pretiravati, saj prepogosto umivanje izsušuje kožo.

S SMEHOM NAD STRES

Kotaljenje od smeha lahko naredi mnogo več, kot le dvigne razpoloženje na turoben, jesenski dan. Smeh namreč poveča število protiteles in celic, ki se borijo proti bolezni v telesu in hkrati zmanjšuje stres. Zato si le vzamimo čas za druženje s prijatelji, družino ali sodelavci ter si poglejmo res smešno komedijo, sreijo ali videoposnetek in hkrati naredimo nekaj dobrega za našo odpornost.

SPREHODITE SE DO ZDRAVJA

Zmerna telesna vadba spodbuja delovanje imunskega sistema. Ljudje, ki se redno rekreirajo pa tako manj trpijo zaradi prehladov ali gripe v zimskih/jesenskih mesecih. Vendar ponovno ne pretiravajte, saj preveč intenzivna vadba dejansko poslabša imunski odziv, zato je potrebno najti ravnovesje.

PREŽENITE VAMPIRSKE PREHLADE S ČESNOM

Česen ni učinkovit le za odganjanje vampirjev, temveč močno poveča delovanje imunskega sistema – je naravni antibiotik, deluje pa tudi protivirusno.

OBIŠČITE NAS IN SI PRIVOŠČITE BIORESONANČNO TERAPIJO ZA PODPORO IMUNSKEMU SISTEMU

S pomočjo bioresonančne metode uspešno krepimo imunski sistem ter ga podpremo popolnoma prilagojeno vsakemu posamezniku. Pridite in naredite še nekaj za vaše dobro počutje. 

1. STEBER ZDRAVJA: PREHRANA

Ta pojem vključuje naslednje dejavnike, ki jih moramo upoštevati:

ŽIVILA

Prehrana je predvsem namenjena zadostni preskrbi telesa z vitamini, minerali, mikroelementi in balastnimi snovmi. Beseda živilo je izpeljanka in pomeni življenjsko snov. Oglejmo si našo prehrano z vidika pojma življenjske snovi. Denaturirana, mrtva živila, torej hitra hrana in “junk food”, s tega vidika niso življenjska snov. Posebno škodljiva je hrana, ki je pripravljena v mikrovalovni pečici, saj je popolnoma mrtva. Namesto da bi prinašala energijo, jo telo celo porablja za razgradnjo mrtve hrane. Redna uporaba mikrovalovne pečice neizbežno vodi k nastanku rakavih obolenj.

V Angliji so opravili zelo zanimivo raziskavo z mačkami, ki ponazarja komaj razvidno, vendar elementarno razliko med količino in kakovostjo. Poskusne mačke so lahko izbirale med različnimi vrstami hrane, dobile so jo v zadostni količini, prav tako tudi vodo. Pazili so le, da so vso hrano in vodo pred hranjenjem na kratko (10 sekund) pogreli v mikrovalovni pečici. Rezultati raziskave so bili šokantni, saj so vse živali po treh tednih poginile zaradi podhranjenosti, čeprav so se ves čas prenajedale.

Naslednji primer katastrofalnega učinka mikrovalovnega sevanja je jabolko. Čeprav je jabolko pogosto kiselkastega okusa, v naši presnovi deluje bazično. Vsebuje organske in mineralne sestavine ter vitamine, ki so zelo ugodni za naš organizem, saj jih lahko v celoti izkoristi.

Zrelo jabolko je torej popoln nosilec živega.

Če ga postavimo za 10 sekund v mikrovalovno pečico, je sicer še vedno podobno jabolku v kemičnem in fizikalnem smislu (spremenjen je le njegov oscilacijski spekter), vendar je s segrevanjem postalo nekaj povsem drugega.

Že po desetih sekundah v mikrovalovni pečici od jabolka (v biofizikalnem smislu) ne preostane nič.

Biofizikalno je jabolko mrtvo, ker ne vsebuje nobene žive strukture več. Postane mrtva snov. In ne samo to. Obremenjuje nas tudi biokemično, saj na našo presnovo ne deluje več bazično, temveč zelo kislo, saj so organski minerali v desetih sekundah postali anorganski. Zato iz semena takšnega jabolka tudi ni več mogoče vzgojiti jablane.

Ta poskus močno spominja na modrost Indijancev, ki so že pred 350 leti prerokovali, da bodo belci nekega dne prišli do točke, ko bodo sicer imeli polne krožnike, pa vendar ničesar, kar bi lahko jedli.

Če opazujemo trenutne razmere ob razvijanju “junk food” družbe, potem smo pravzaprav do te točke že prišli. Kako hranljiva in kakovostna je hrana, ki jo uživamo, in voda, ki jo pijemo? Ali še lahko govorimo o živilih? O sredstvu, ki posreduje življenje? Vse denaturirano (prečiščeno, toplotno obdelano) je mrtvo. Če uničimo in umorimo živilo, potem ni več živi posrednik življenja. Prav tako ne prenaša informacije življenja, kot tako pa ne more “nagovoriti” našega informacijskega sistema. Elektromagnetno nihanje mrtvega jabolka, ki smo ga uničili v mikrovalovni pečici, ne posreduje telesu nobene pozitivne energije. Naš prebavni sistem ga sicer biokemično predela, vendar za to porablja energijo. Ne dobimo energije (informacije) iz živila, ne moremo se več odzvati, posledica pa je, da ne pride do nobene resonance med živilom in telesom. Če živila še razpolagajo z živimi strukturami, lahko dajo energijo in žive, vitalne informacije. Zdajšnji denaturirajoči proizvodni in predelovalni postopki živilu odvzamejo vsakršno življenje.

Zdrav življenjski slog in zdravo prehranjevanje seveda ne pomenita, da se odpovemo vsem užitkom. Cilj celostnega zdravljenja ni, da posameznik postane podložni apostol zdravja, upoštevati moramo tudi individualne danosti in se ustrezno prilagoditi.

jabolko

ALERGIJE NA ŽIVILA

Najpogostejši prikrit vzrok kroničnih bolezni so alergije na živila. Težava, ki se pri teh alergijah pojavi, je v tem, da je odziv nanje, zlasti pri alergiji na osnovna živila, povsem drugačen kot pri drugih oblikah alergij (alergijah tipa I), denimo pri senenem nahodu. Telo reagira na prehranski alergen s časovnim zamikom več ur ali celo dni (alergija tipa IV). Medtem ko pride na primer pri senenem nahodu neposredno po stiku z alergenom do takojšnje alergijske reakcije (kihanje, kašljanje, srbečica v očeh, srbenje kože …), reakcija na prehranski alergen poteka povsem neopazno ali pa se pokažejo simptomi, ki sprva ne kažejo, da gre za alergijo na hrano, kot so denimo blaga bolečina v trebuhu, vetrovi, zabuhlost, slabo počutje, potrtost ali drugi splošni simptomi. Pogosto so prisotne določene bolezni (na primer atopični dermatitis, luskavica psoriaza, revmatoidne težave), ki jih sprva sploh ne povezujemo z alergijami na hrano. Dejansko pa v telesu nastane alergijska reakcija, ki se ponovi pri vsakokratnem vnosu alergena v telo, in vitalna življenjska energija se stalno porablja v procesu obrambnega odziva.

Alergije na živila povzročajo različne bolezni, med njimi migreno, kronična oziroma vedno znova ponavljajoča se vnetja mehurja, draženje kože, analne fisure, akne vulgaris, bolečinske simptome …

Prehranski alergen določi ustrezno usposobljen bioenergijski terapevt, ki lahko alergen zelo hitro in zanesljivo prepozna z bioenergijskim testom z bioresonančno napravo. Pacient lahko dobi protialergijsko bioresonančno terapijo z velikimi možnostmi za uspeh. Ker trajajo zakasnele alergijske reakcije od nekaj ur do nekaj dni, je telo ob rednem uživanju alergena kronično obremenjeno. Zato se je treba med zdravljenjem držati stroge alergijske diete.

Lady abdominal pain

Svinjina

V okviru bioenergijskega celostnega zdravljenja obstaja ena stvar, ki se je moramo strogo držati – prepoved uživanja svinjskega mesa – dosledno med izvajano terapijo in tudi po njej. Odrekanje svinjskemu mesu je pogoj za doseganje in ohranjanje zdravja. S tem mislimo na priljubljene svinjske zrezke in druga živila, ki vsebujejo svinjino (mesni izdelki, šunka, pršut, paštete, klobase, salame, izdelki, ki vsebujejo želatino, svinjska mast …).

Zakaj je popolna prepoved tako nujna? Ker je svinjina za človeka zelo toksična, in to iz več razlogov:

a) Svinjina vsebuje veliko maščob. Svinjsko meso je edino živalsko meso, ki ima maščobe celo v celicah, zato lahko tudi nemastno svinjsko pečenko pečemo v njenem lastnem soku (v maščobi). Pri drugih vrstah mesa je maščoba le v maščobnem tkivu.

b) Svinjina vsebuje veliko holesterola. Človeški organizem ga sicer potrebuje za različne naloge (na primer za gradnjo celičnih membran), vendar se odvečni holesterol kopiči v stenah krvnih žil, kar je vzrok za nastanek ateroskleroze.

c) Svinjina ima zelo neugodno beljakovinsko sestavo in zelo visoko stopnjo razkroja. Hitro začne gniti, pri tem pa nastajajo značilni proizvodi gnitja, ki obremenjujejo črevo, limfo, kri in organe za razstrupljanje in izločanje. Znano je, da se svinjina zelo hitro pokvari. Predstavljajte si kos mlete svinjine pri 37 stopinjah zunanje temperature (telesna temperatura) in visoki vlažnosti (ki je značilna za notranjost črevesa) po približno 48 urah (čas, ko živilo preide v prebavni trakt). Tako ne preseneča, da svinjine na mnogih območjih sveta, kjer prevladujejo visoke temperature, ni mogoče dobiti pri mesarju. V muslimanskih deželah je tako verska prepoved uživanja svinjine zelo praktično utemeljena.

d) Svinjina izrazito negativno učinkuje na sestavo vezivnega tkiva. Njegova naloga je, da povezuje organizem kot celoto. Voda, ki jo sprejema vezivno tkivo, se zadržuje v majhnih molekularnih spojinah, v tako imenovanih mukopolisaharidih, ki večinoma vsebujejo žveplo. Več kot je mukopolisaharidov v vezivnem tkivu, več vode zadrži in toliko bolj je nabreklo. Svinjina vsebuje veliko žvepla, zato se pri uživanju svinjskega mesa precejšnji delež žveplovih spojin nalaga v vezivnem tkivu, ki se tako napolni kot goba z vodo in nabrekne. Zato so kolagen in elastična vlakna močno obremenjeni in hitreje nagnjeni k staranju. Ker se v vsakem delu svinje nahajajo drugačne žveplove spojine, lahko pri nekaterih ljudeh opazimo, katero vrsto svinjine najraje jedo – salo na trebuhu, salo na hrbtni strani, kotlete iz zatilja, šunko. Neželene zaloge sala na zadnjici in stegnu so pogosto povezane z uživanjem svinjskega sala.

e) Sluzne snovi v svinjini se kopičijo tudi v človeških kitah, ligamentih in hrustancu gibalnega aparata. Zato tkivo nabrekne, zasluzi, postane mehko in manj odporno. Posledica je prevelika nategnjenost kit in ligamentov, ki ne morejo več prenašati obremenitev, zato hrustanec degenerira. Slaba vzdržljivost vezi, revma, artritis, artroze in okvare medvretenčnih ploščic so v svojem razvoju pogosto povezani prav s svinjskim mesom.

f) Svinjina je bogata z rastnimi hormoni, ki ne vplivajo zgolj na povečano rast mladostnikov v puberteti, temveč učinkujejo tudi na odrasle. Presežek rastnih hormonov spodbuja na primer vnetja in nabrekanje tkiv. Spodbujajo procese rasti, vplivajo tudi na rast rakavih celic, zato so soodgovorni za nastajanje in širjenje raka.

g) Svinjina vsebuje visoko koncentracijo histamina, najvišjo, ki obstaja pri klavnih živalih. Histamin je zelo učinkovit tkivni hormon, ki je še zlasti aktiven pri agresivnih alergijskih reakcijah. Svinjina tako pospešuje alergijske procese pri senenem nahodu in astmi, pa tudi pri kožnih alergijah, atopičnem dermatitisu … Histamini hkrati spodbujajo vnetne procese, med njimi abscese, ture, črevesna vnetja, vnetja ven, vnetna obolenja kože in tvorbo ekcemov. Pri vsaki stresni obremenitvi se sprosti histamin, kar pospeši negativne pojave stresa in presega njegovo zdravo mero. S tem se poveča nagnjenost k nastanku želodčnih razjed, srčne aritmije, srčnega infarkta …

h) Prašiči so se predvsem zaradi množične reje razvili v zelo obremenjene živali. V preteklosti so bile svinje veliko bolj robustne. Naši stari starši se še spomnijo, da so jih lahko celo jezdili. Hrbet gojenega prašiča danes ni več sposoben prenesti tolikšne teže. Prašiči se odzovejo z visoko stopnjo stresa, visokim izločanjem adrenalina in srčnim infarktom. O tem vedo precej povedati rejci prašičev. Zaradi velike občutljivosti morajo prašiča, ki v grozljivih razmerah množične reje živi svoje kratko življenje, na veliko “pitati” s cepivi in preventivnimi odmerki antibiotikov in pomirjeval. Vse to pa ostane v svinjskem mesu, ki ga uživamo.

Prašič je torej bolna in okužena žival. Zato terapevti naravnega zdravilstva odsvetujemo svojim pacientom uživanje svinjine do konca življenja.

kfd-howtoporkribs-ribs5_0285-1024x621

Smrt se skriva v črevesju!

Ta stari rek izvira od starega mojstra medicine Paracelsusa. Dejansko je črevesje eden najpomembnejših organov v našem telesu in ne zgolj zaradi razgrajevanja hranljivih snovi, temveč je odločilen organ za spodbujanje našega imunskega sistema. Določa njegovo “stanje budnosti” in je s površino 400 kvadratnih metrov naš največji organ za razstrupljanje.

Vloga črevesja je neposredno povezana z optimalno sestavo bakterijske flore v njem. Ta bakterijska poselitev zagotavlja njegovo optimalno sposobnost delovanja:

a) Živila se razgradijo s temeljitim žvečenjem in nato zlasti s prebavnimi encimi, ki jih izločajo trebušna slinavka, želodčna sluznica in sluznica tankega črevesa. Optimalno delovanje encimov, ki so v prebavnih sokovih in razgradijo živila v osnovne delce, tako da jih lahko sluznica vsrka, je povezano z normalnimi razmerami v črevesju (tukaj so še posebno moteče obremenitve s prehranskimi alergijami!) in stalnim spodbujanjem tvorbe prebavnih sokov (zlasti jo omejujejo “fast food”, “junk food” in denaturirana – neživa živila). Odločilno vlogo pri optimalni izrabi hranljive kaše pa imajo tudi pripadajoče bakterije, ki so del črevesne flore.

b) Bakterijska poselitev z normalno, zdravo, fiziološko floro v črevesju spodbuja delovanje imunskega sistema. Če v črevesju najdemo patološke bakterije (oziroma disbakterije), se poveča vzdraženost črevesja in hkrati zmanjša delovanje imunskega sistema. Delovanje encimov se zmanjša, spremeni se črevesna flora (še posebej vrednosti pH) in zmanjša se sposobnost predelave hranljive kaše. Posledica je oslabljen imunski sistem: poveča se dovzetnost za okužbe, strupene snovi se slabše predelajo (na primer okoljski strupi), zmanjša se izločanje strupenih snovi, zato se strupi nalagajo v tkivih, ki kot v začaranem krogu spet negativno vplivajo na celotno vitalno energijo.

Danes je tudi v klasični medicini splošno znano, da dober imunski sistem pozitivno vpliva na celotno psihološko počutje. Nemir, slabo razpoloženje, depresije in neugodje pogosto niso nič drugega kot posledica hude obremenitve z napačnimi (patogenimi) bakterijami v črevesni flori.

c) Kot smo že omenili, je črevo naš največji organ za izločanje strupov, saj je površina črevesja okrog 400 kvadratnih metrov. Sposobnost izločanja strupov prek črevesja in končno z blatom iz telesa je vsekakor povezana z budnostjo imunskega sistema in izmenjavo strupenih snovi z normalno fiziološko bakterijsko floro. Če pride do resne disregulacije v črevesju, telo ne more več razstrupljati prek črevesja. Zato se poveča obremenitev drugih organov za razstrupljanje telesa: jeter, žolča, ledvic, pljuč, mehurja in kože. Akutne pojave, kot so na primer akne, ogrci, luščenje kože in tudi nastanek kronično obremenjujočih obolenj ledvic (nefrotični sindrom), je mogoče pripisati pomanjkljivemu razstrupljanju prek črevesja.

Analiza stanja v črevesju je prav tako osrednja naloga terapevta. Saniranje črevesja opravimo z ustreznimi črevesnimi simbionti (probiotičnimi bakterijami) in doslednim izvajanjem diete, ki jo določi terapevt.

large-intestine

Sladkor

 Rafinirani, denaturirani beli sladkor ima negativni učinek na normalno črevesno floro, saj se bakterije na njegovo prisotnost odzovejo z zmanjšano rastjo in se bakterijska poselitev spremeni. Tako sproščene površine na črevesni sluznici zasedejo druge bakterije, ki ne spadajo v zdravo črevesje, in sladkor pospešuje fermentacijo in gnitje.

Sanacija črevesja je uspešna le, če sladkor za daljše obdobje dosledno odstranimo iz prehrane, s čimer omogočimo prenovo črevesne flore. To še zlasti velja za rafinirani sladkor (beli in rjavi), pa tudi sladkor v medu, suhem sadju, sadnih sokovih in sirupih. Fruktozo v sadju, torej sadni sladkor v naravni obliki, lahko uživamo, pri večjih težavah pa se moramo za nekaj časa odpovedati tudi sladkemu sadju (na primer bananam, grozdju, figam, ananasu). Umetnemu (sintetičnemu) sladkorju se je bolje izogniti že zaradi morebitnega tveganja pri spodbujanju nastanka raka.

Tudi po sanaciji črevesja priporočamo, da zelo omejite uživanje sladkorja. Pri njegovi presnovi se namreč v telesu porabljajo vitamini in minerali, povzroča tudi nastanek kariesa in močno zakisa telo. Pri obremenjevanju telesa s sladkorjem je zelo pomembno, kako pogosto ga uživamo. Za zajtrk marmelada, po kosilu posladek, popoldan ob kavi piškoti, zvečer še kakšen sladek prigrizek, vmes pa grižljaj čokoladnih rezin. Zmeraj je prisoten sladkor. Tudi pri zmernih količinah sladkorja vodi stalno sladkanje v zaslajevanje črevesne flore in pomeni trajno obremenitev črevesja. Če že grešite, mirno pojejte celo tablico čokolade, potem pa več dni ostanite brez sladkorja. To namreč ne prinaša večjih težav, vsakodnevno večkratno uživanje sladkorja pa povzroči, da se v črevesju razvijejo patološke bakterije in glivice (na primer kandida).

various types of sugar

Pomanjkanje prebavnih encimov

 Kakšne simptome dobimo zaradi težav pri prebavljanju, je odvisno od tega, katera encimska skupina je oslabljena.

a) Fermentacija (vrenje) se začne zaradi pomanjkanja encimov, ki presnavljajo ogljikove hidrate (kruh, zelenjava, presna hrana …). Če jih encimi ne morejo razgraditi, ogljikovi hidrati preidejo v globlje plasti črevesja, kjer zaradi daljšega zadrževanja nastane alkoholno vrenje. Pri tem nastanejo zelo strupeni alkoholi, kot so etilalkohol, metilalkohol in podobni. Telo te alkohole vsrka in tako preidejo v jetra, kjer se razstrupijo. Vendar pa so kljub temu izjemno strupeni in zelo hitro lahko povzročijo poškodbe jeter. Mnoge okvare jeter velikokrat niso posledica uživanja alkohola v pijačah (pivo, vino …), temveč jih povzročajo alkoholi, ki nastajajo pri vrenju v črevesju. V primerjavi z navadnimi alkoholi je njihova toksičnost dvajsetkrat večja, to pomeni, da je kozarec alkoholov iz vrenja tako škodljiv kot 20 kozarcev čistega žganja. Simptomi kronične obremenitve z vrenjem so bledična koža, rumenkasta beločnica, nezdrava barva obraza, splošna mlahavost, utrujenost, nerazpoloženost, nesposobnost prenašanja večjih obremenitev in motnje koncentracije.

Vrenje v črevesju ima še eno negativno posledico. Bakterijska flora se spremeni toliko, da se lahko razmnožijo patogene (škodljive) bakterije, in težave v črevesju se s tem še povečajo.

b) Če pride do pomanjkanja encimov pri presnovi živalskih beljakovin, se beljakovine pomanjkljivo prebavijo in preidejo v globlje plasti črevesja, kjer se zaradi dolgotrajnega zadrževanja začnejo procesi gnitja (gnilobna dispepsija) Ti procesi so za organizem zelo strupeni. Tudi te proizvode gnitja vsrka telo, kjer učinkujejo zlasti strupeno na jetra in škodljivo na živčni sistem.

Klasični simptomi črevesnega gnitja so šibkost, pomanjkanje koncentracije, pozabljivost, splošno slabo počutje in nerazpoloženost, lahko pa tudi nevrološke bolečine, glavobol, migrena, revmatična obolenja, depresije vseh vrst, kožna obolenja (na primer akne, abscesi) in kronična obolenja ledvic. Tudi pri gnilobni dispepsiji se spremeni črevesna flora in patogene bakterije se lahko nenadzorovano razmnožijo, s čimer se težave s črevesjem še povečujejo.

Naša telesna teža je odvisna od življenjskega sloga. Prevelika in premajhna teža sta za naše telo zelo škodljivi, saj so pri tem prizadeti vsi organi. Premajhna telesna teža je pogosto posledica pomanjkljive razgradnje živil (glej zgoraj) ali pa je povezana s psihičnimi težavami, ki lahko izhajajo prav iz delovanja črevesja (glej vrenje in gnilobni procesi). Nasprotno pa je pri preveliki telesni teži treba shujšati.

98395185

Preskrba z vitamini, minerali in mikroelementi

 Glavni pogoj za nemoteno delovanje presnove človeka je zadostna preskrba z vitamini, minerali in elementi v sledovih (poimenovani tudi mikroelementi: npr. baker, cink, fluor, jod, kobalt, krom, magnezij, mangan, molibden, selen, vanadij, železo), ki jih telo praviloma pridobi iz živil. Vendar se je njihova kakovost v zadnjem času občutno zmanjšala. Primerjalna raziskava za leti 1986 in 1995 je to nazorno pokazala. Cena za dolgoletno intenzivno poljedelstvo je osiromašenje tal, ki ne vsebujejo več dovolj vitalnih snovi. To ni problematično samo pri klasični pridelavi, temveč tudi v ekološkem kmetijstvu.

Vitamini, minerali in mikroelementi v hranljivi kaši se lahko sprostijo le, če se živila ustrezno razgradijo. Če se to ne zgodi, dodatno dovajanje vitaminov, mineralov in elementov v sledovih ne zadostuje več.

Zelo se je povečala tudi prisotnost okoljskih strupov v živilih. Mnogi vitamini, minerali in mikroelementi reagirajo na okoljske strupe tako, da se nanje vežejo in jih nevtralizirajo, telo jih tako ne more več uporabiti. Zato je pogosto nujno, da povečamo količino vitaminov, mineralov in elementov v sledovih s prehranskimi dodatki.

Katere in kolikšne naj bodo količine zaužitih ortomolekularnih snovi (vitaminov, mineralov, encimov in aminskih kislin), lahko na podlagi bioenergijskega testiranja zelo hitro določi ustrezno usposobljen terapevt, ki zna zdraviti z naravnimi metodami zdravljenja. Pomembno pa je, da so ortomolekularne snovi biološkega izvora in ne kemično pridobljene, ker jih drugače telo ne more izkoristiti (uporabiti).

essential_vitamins_minerals120960x640

Vir: Karin Rižner

PEČENE BANANE S KOKOSOM

Danes zjutraj sem odprla oči in zagledala sneg…ja, SNEG, ki se je sicer vztrajno mešal z dežjem, toda vseeno mi je skoraj vzelo sapo. Kam beži čas, saj smo še skoraj včeraj okoli hodili v kratkih hlačah ter se nastavljali toplim sončnim žarkom.

Malo nostalgije po poletju in kruljenje v želodčku ter časovna stiska so me “prisilili”, da si pripravim okusen ter hiter zajtrk, ki me je hkrati spomnil na morje, me prijetno ogral in pripravil na nov aktivni dan.

SESTAVINE

  • kokosovo maslo
  • 1 banana
  • 1 žlica medu
  • kokosova moka
  • cimet
  • kokosov čips
  • 1- 2 žlici jogurta ali skute

POSTOPEK

Kokosovo maslo segrejemo v ponvi, na njem prepražimo kokosovo moko in nato dodamo po dolžini prerezano banano, ki jo potresemo s cimetom. Na vsaki strani jo popražimo za 2-4 minute.Pražene banane preložimo na servirni krožnik, prelijemo z medom in jo položimo na že vnaprej pripravljeno skuto ter potresemo s kokosovim čipsom.

012

Voilà, okusen in zdrav zajtrk (malica, posladek) je pripravljen. Dober tek!

5 ŽIVIL, KI NAS OSREČIJO

Že skozi stoletja ljudje živimo v iskanju sreče. In prav je tako! Raziskave namreč kažejo, da sreča ne vpliva pozitivno le na naše počutje, temveč tudi na zdravstveno stanje.

Čeprav obstaja veliko vedenjskih tehnik, ki vzpodbujajo občutek sreče pa se pogosto pozablja na enega izmed ključnih dejavnikov – HRANO.

JEJTE ŽIVILA Z VELIKO VLAKNINAMI

Da bi preprečili padec razpoloženja moramo vzdrževati stabilno, uravnoteženo prehrano, polno različnih polnovrednih živil, ki seveda niso obdelana. Vlaknine upočasnijo absorbcijo sladkorja v krvi in z manj vzponov ter padcev sladkorja predstavlja tudi manjše nihanje razpoloženja. Oves je odličen vir vlaknin.

POSKRBITE ZA VNOS VITAMINOV B

Raziskave kažejo, da so vitamini B izrednega pomena pri uravnavanju razpoloženja. Pomanjkanje folne kisline (vitamin B9) celo povezujejo z depresijo. Ker igra folna kislina pomembno vlogo pri ustvarjanju “hormonov sreče”, kot sta serotonin in triptofan, je smiselno, da tako pomaga ublažiti simptome depresije in zboljšuje razpoloženje. Leča je eden izmed najboljših virov folne kisline.

PAZITE NA SVOJ TRIPTOFAN

Obstajajo namreč nekatere aminokisline, ki jih naše telo potrebuje, da se se počutimo sproščeni in srečni. Triptofan je ena izmed njih. Ker ga naše telo ne more pridobiti samo, ga seveda pridobivamo s hrano. Pri tistih posameznikih, ki ga ne dobijo dovolj, obstaja tveganje za razvoj depresije in drugih motenj razpoloženja. Eden izmed najbogatejših virov triptofana so bučna semena, ki so odličen prigrizek kar sama ali pa jih lahko dodamo v napitke, solate ali muslije.

JEJTE VELIKO ZELENE ZELENJAVE

Temno listnata zelenjava je naša prehranska elektrarna. Vsebuje namreč veliko kalija, magnezija in kalcija, ki so pomembni za regulacijo stresnih hormonov, ženske ubranijo pred PMS in spodbujajo spanje – vse stvari, ki so tako zelo pomembne za srečo. Ohrovt, brstični ohrovt, blitva in špinača so odlična izbira. Zeleni zelenjavni sokovi so tako več kot dobrodošli.

NE POZABITE NA ČOKOLADO

Najljubša razvada za takojšen dvig razpoloženja je seveda čokolada. Razveseli nas že sam okus, vendar vsebuje tudi različne kemične novi, ki spodbujajo naše razpoloženje. Nekatere izmed najpomembnejših so kofein, serotonin in triptofan. Moja najljubša izbira je Cavalier čokolada s stevio, brez sladkorja, ki si jo lahko privoščim popolnoma brez slabe vesti.

Sedaj pa hitro šibam po en košček čokolade, da bo ponedeljek kljub slabemu vremenu srečen in vesel.

Namaste, Tea

 

JE PLESEN VZROK VAŠIH ZDRAVSTVENIH TEŽAV?

Ali ste tudi vi eden izmed mnogih ljudi, ki nevede živijo ali delajo v vlažni stavbi? Ste vedeli, da lahko to zelo močno vpliva na vaše zdravje? Ocenjuje se, da onesnaževalci zraka v zaprtih prostorih, vključno s plesnijo in mikotoksini prispevajo kar 50% k bolnikovemu zdravstvenemu stanju.

Izpostavljenost neprezračenim prostorom je ponavadi povezana z izpostavljenostjo plesni. Najpogostejše plesni, ki jih najdemo v zaprtih prostorih so Cladosporium,  Penicillium,  Alternaria in Aspergillus (to imamo ponavadi v mislih, ko govorimo o “strupeni črni plesni”).

Nekatere plesni izločajo mikotoksine, ki se lahko celo izmerijo v vrednostih urina. Izpostavljenost plesni in plesnim toksinom pa sproža vnetja, alergije ter astmo in povzroča oksidativni stres ter imunske pomanjkljivosti. Plesnim smo izpostavljeni preko stika s kožo, z zaužitjem ter tudi z vdihavanjem. Simptomi, ki jih povzroča izpostavljenost plesnim so lahko kožni izpuščaji, dihalne stiske, različne vrste vnetja, nevrološki simptomi, slabša odpornost.

V svoji praksi se vse večkrat srečujem tudi z alergijskim rinitisom in pojavom astme zaradi izpostavljenosti plesnim.

KAKO VEDETI ALI SMO IZPOSTAVLJENI PLESNI?

Nekateri izmed simptomov so naslednji:

  • utrujenost in šibkost
  • glavobol, občutljivost na svetlobo
  • slab spomin
  • težave s koncentracijo
  • jutranja okorelost in bolečine v sklepih
  • nenavadne kožne zaznave, mravljinčenje in odrevenelost
  • zasoplost, težave s sinusi ali kronični kašelj
  • težave z regulacijo telesne temperature
  • povečana potreba po uriniranju ali povečan občutek žeje
  • rdeče oči, zamegljen vid
  • potenje
  • nihanje razpoloženja
  • ostre bolečine
  • bolečine v trebuhu, diareja, napihnjenost
  • solzenje, zmedenost, kovinski okus v ustih
  • vrtoglavica…

STRUPENA ČRNA PLESEN IN RAK

Aflatoksin, ki ga proizvaja plesen Aspergillus, je med najmočnejšimi rakotvornimi snovmi. Ko plesen odstranimo in ji več nismo izpostavljeni, se lahko začnejo simptomi zmanjševati, vendar pa je nekaj zdravstvenih težav, ki jih povzročajo trajnih. Naš imunski sistem v boju s plesnimi več ni tako močan in velika verjetnost je, da se v našem telesu plesen, ki smo jo pridobili še naprej razmnožuje.

KAKO LAHKO NATANČNO UGOTOVIM, ČE SEM OBREMENJEN S PLESNIJO?

S pomočjo bioresonance imamo možnost pregledati ali je plesen vzrok vaših simptomov, kje se le ta v telesu nahaja ter za katero vrsto plesni gre.

Prav tako lahko s pomočjo bioresonančnih terapij tarčno vzpodbudimo imunski sistem, da prične z bojem proti plesni in se je z vašim sodelovanjem rešimo iz telesa. S tem pa tudi simptomov, ki vas težijo.

PROCES OBOLEVANJA IN OZDRAVITVE

Dejstvo je, da je dandanes 85% vseh bolezni kroničnih, čeprav so nam akutne bolezni bolj poznane. Kronične bolezni potekajo po drugačnih zakonitostih kot akutne. Imajo svojo zgodovino, saj leži resnični začetek bolezni običajno leta ali celo desetletja v preteklosti. Največkrat jih zaznamo kot problem šele takrat, ko nastopi bolečina ali kakšna druga neprijetnost. Izgubljanje zdravja je torej dinamični proces, prav tako tudi proces ozdravitve.

Zelo pomembno je poudariti, da vzroki kroničnih bolezni večinoma niso tam, kjer so simptomi in da jih ne moremo razložiti preprosto z neko infekcijo. Tako npr. revme ne dobimo zaradi sprehajanja po mokrem, ampak je revma posledica dolgoletnega nenormalnega razvoja in neupoštevanja opozorilnih znakov, ki na koncu vodijo k hudim bolečinam v sklepih oz. tkivih.

Za nazorno razlago problema uporabimo bolj tehnično primerjavo. Če se peljemo z avtom in nam nenadoma posveti opozorilna lučka za motorno olje, ne bomo vzeli kladiva in udarili po lučki, da nas ne bi več motila. Ne, ustavili se bomo na prvi bencinski črpalki in dotočili motorno olje. Kaj pa delamo v primeru našega telesa, našega zdravja? Neprestano s “kladivom udarjamo po signalnih lučkah”. Tako npr. glavobol običajno ne pomeni nič drugega kot signal, da so se strupene snovi v telesu preveč nakopičile in hočejo ven. Pravilni odziv bi seveda bil – pospeševanje razstrupljanja telesa. Zadnja stvar, ki jo telo potrebuje, je dodajanje novih kemikalij (tablete proti bolečinam). Vendar je prav to tisto, kar neprestano delamo.

Tipičen primer patološkega razvoja kronične bolezni, kot je revmatoidni artritis, je naslednji: dojenčka hranijo s kravjim mlekom, na katerega je alergičen. Ker tega nihče ne spozna, se funkcija črevesja in njegova črevesna flora nepravilno razvije. To vodi k imunski oslabelosti in nagnjenosti k infekcijam. Nato dobi še kožne ekceme, ki jih “zdravijo” s kortikosteroidnimi zdravili. Otrok je še bolj imunsko oslabljen, začnejo se neprestane angine ali vnetja ušes, ki jih vedno znova “zdravijo” z antibiotiki. Ker vse skupaj ne pomaga nič, mu odstranijo žrelnico ali/in mandlje. Antibiotiki mu uničijo še tisti ostanek zdrave črevesne flore, ki ga je uspel razviti. Sledi zaprtost, s tem pride do zastajanja strupenih snovi v črevesju in zato pomanjkljivega razstrupljanja telesa. Mladostnik odrašča, dobi po možnosti še vnetje slepiča, ki mu ga odstranijo.  Na pragu odraslosti se začnejo oglašati nekateri sklepi ali hrbtenica, ki sčasoma prerastejo v vnetje določenih sklepov. Na žalost se udarci s kladivom po signalnih lučkah s tem še zdaleč ne končajo. Posledica so hude degenerativne bolezni in rakasta obolenja.

Razlika med akutno in kronično boleznijo je v načinu reagiranja telesa: pri akutni bolezni je samoozdravitvena reakcija intenzivna (vročina, bolečine, slabost, driska, kašelj, izcedki…), pri kronični pa se je telo vdalo in ne more spet vzpostaviti ravnotežja. Pogled na bolezen je točka, v kateri se naravno zdravilstvo in konvencionalna medicina zelo razlikujeta.

V celostnem zdravljenju je definicija kronične bolezni naslednja: nezmožnost samo-regulacijske sposobnosti telesa, da spet doseže ravnotežje.

Bolezen z vsemi svojimi znaki torej ni nič drugega, kot poskus telesa, da ponovno vzpostavi ravnovesje (zdravje).

Zato na te znake ne smemo gledati negativno in poenostavljeno v smislu – tu je simptom in tu zdravilo zanj, ampak moramo telo v njegovih poskusih, da ponovno doseže ravnotežje, spodbujati z vsemi sredstvi. Velikokrat to pomeni, da bomo (mogoče prvič v življenju) spodbujali in prenašali vse akutne znake bolezni brez kakršnihkoli sredstev za tlačenje le-teh, vse dokler se telo ne bo pozdravilo. Zato je cilj celostnega zdravljenja pravzaprav le aktivacija samoozdravitvenih sposobnosti telesa in nikakor odpravljanje simptomov. Glede na zgoraj navedeno je jasno, da premagovanje kronične bolezni ni enostavno, hitro in linearno. Je dinamičen proces, ki največkrat traja eno do dve leti.

 

Vir: Karin Rižner

KO ZBOLI TERAPEVTKA

Tako pa je doletelo tudi mene. Že cel mesec sem prav čutila, da se me nekaj loteva, da manjka samo še tista pika na i in bo tudi moj imunski sistem klonil pod težo stresa in izgorelosti. Ker sem se cel  mesec september zelo intenzivno pripravljala na izpit iz zdravstvenih vsebin, enostavno nisem imela niti dneva časa, da bi si odpočila, normalno zadihala ter napolnila baterije. Upala sem samo, da me kaj ne zgrabi pred izpitom, vsak dan pridno uživala Altrient liposomski vitamin C (mimogrede ga priporočam vsem, ki  bi si želeli okrepiti imunski sistem ali prebolevate kakšno virozo, saj ima najvišjo biološko razpoložljivost med vsemi oralnimi oblikami vitamina C), veliko zelenjave ter tako nekako vse skupaj očitno samo zamaknila.

Včeraj me je pričela boleti glava, v sinusih mi je razbijalo in bolečina v grlu je spominjala na vnete mandlje. Še kakšni dve leti nazaj, bi cel dopoldan presedela v čakalnici pri zdravnci, čakala na izvide krvnih presikav in verjetno odšla domov s škatlico antibiotikov. Nato bi naslednjih pet dni preživela priklenjena na posteljo in čakala, da simptomi izzvenijo, da tablete opravijo svoje. Bolečino bi si lajšala z lekadoli ali aspirini ter prav tako zbijala povišano telesno temperaturo.

Še dobro, da so ti časi mimo.

Včeraj sem se le namestila na stol, prijela elektrode v roke, opravila bioresonančno testiranje, ki je pokazalo bakterijsko infekcijo na mandljih ter sinusih. Prejela sem  terapije za podporo imunskemu ter limfnemu sistemu ter protibakterijsko terapijo. Kar hitro se mi je zvišala telesna temperatura, tako da sem se zvečer zgodaj spravila v posteljo ter se okrepila s sveže stisnjenim  sokom rdeče pese (za kaj vse je dober in kako ga uživati vam zaupam naslednjič). Zjutraj več nisem imela povišane temperature, sinusi so popolnoma vredu, mandlje pa še malenkost čutim in potrebujejo še eno protibakterijsko terapijo.

Ob akutnih zadevah je bioresonančna terapija zelo učinkovita, saj pohitri proces zdravljenja ter okrepi odziv imunskega sistema. Učinki so takojšnji in presenetljivi. Če svoje telo podkrepim še z ogromnimi količinami vode, vitaminom C ter sveže stisnjenimi zelenjavnimi sokovi pa sem tako jaz, kot tudi moji najbljižji ter pacienti v najkrajšem možnem času ozdravljeni.

Vsekakor pa se je potrebno zavedati, da je nezdravljena angina izredno nevarna, saj lahko toksini bakterij negativno vplivajo na ledvice, sklepe ter srčne zaklopke. Zato je vsekakor potrebno hitro ukrepanje ter vzpodbujanje razstrupljanja in dovolj počitka, da se telo regenerira.