Prehrana bogata s sladkorjem, maščobami in ogljikovimi hidrati spodbuja dolgoročno vnetno stanje v telesu. V skladu s študijo naše celice še dolgo časa ne pozabljajo na “zahodno prehrano”.

Na maščobno in visoko kalorično prehrano imunski sistem reagira podobno kot na bakterijsko okužbo. To je razvidno iz študije, ki jo je izvedla Univerza v Bonnu (Cell 2017, 11. januar). Zlasti moteče je: Univerza sporoča, da nezdravo prehranjevanje dolgoročno vpliva na obrambo telesa, tako da se ta odzove bolj agresivno. Celo dolgo po prehodu na zdravo prehrano bo zato hitreje prišlo do vnetnih procesov v telesu.

Za svoje študije so raziskovalci mesec dni uporabljali miši, ki so jih hranili z “zahodno prehrano”, bogato z maščobo, z visoko vsebnostjo sladkorja in nizko vsebnostjo vlaknin. Živali so nato razvile agresivno telesno vnetje – skoraj takšno kot bakterijsko okužbo.

“Nezdravo prehranjevanje je privedlo do nepričakovanega povečanja nekaterih imunskih celic v krvi, kar kaže na to, da so te celice v kostnem mozgu vpletene v vnetni proces”, dr. Anette Christen z Univerze v Bonnu.

Za boljše razumevanje teh sprememb so znanstveniki izolirali imunske celice iz kostnega mozga miši, hranjene z “zahodno prehrano” ali normalno prehrano, in izvedli sistematično analizo njihove funkcije in statusa aktivacije.

Genomske študije so pokazale, da se je veliko število genov aktiviralo v celicah z zahodno prehrano. Zaskrbljeni so bili o dednih dejavnikih za njihovo razmnoževanje in zorenje.

Dolgoročen učinek

Ko so raziskovalci ponudili mišim za glodavce značilno dieto z žiti, je po štirih tednih akutno vnetje izginilo. Kar pa ni izginilo, je genetsko reprogramiranje imunskih celic: tudi po štirih tednih so bile vklopljene v fazo uživanja hitre hrane.

“Šele pred kratkim smo izvedeli, da ima prirojen imunski sistem pomnilniško funkcijo,” pojasnjuje profesor Latz iz univerze v Bonnu. “Po okužbi, je imunski sistem telesa še vedno v nekakšnem stanju  alarma, da bi se lahko hitreje odzval na nov napad.”

Pri miših so torej tako imenovano “usposabljanje prirojenega imunskega sistema” povzročili z nezdravo prehrano in ne z bakterijami.

Ekipa je identificirala tudi “senzor za hitro hrano” v imunskih celicah. Preiskovala je krvne celice 120 oseb. V nekaterih od teh oseb je prirojeni imunski sistem pokazal posebno močan učni učinek.

V njih so raziskovalci odkrili genske dokaze, da je imunski sistem vpleten v vnetje.

Študija je ugotovila, da določene sestavine živil aktivirajo vnetje. Ta aktivacija spreminja način pakiranja genskih informacij in povzroči, da se nekateri po navadi skriti deli DNA raztegnejo. To področje genskega materiala je zato dolgoročno lažje berljivo.

Ker torej vnetje povzroči epigenetske spremembe, imunski sistem v zaporedju reagira na majhne dražljaje z močnejšimi vnetnimi odzivi. Ti pa lahko znatno pospešijo razvoj žilnih bolezni ali diabetesa tipa 2.

VIR