BOLJ DROGA KOT HRANILO? VSE KAR MORATE VEDETI O FRUKTOZNEM KORUZNEM SIRUPU

Fruktoza je drugo ime za sadni sladkor, vendar se danes ne pojavlja le v sadju. Nahaja se namreč v večini predelanih živil in pijač, od sokov do prigrizkov, peciv ter hitre hrane. Lahko bi celo rekli, da je koruzni sirup v prehrambeni industriji vseprisoten.

Kljub zagotovilom, da se koruzni sirup ne razlikuje od katere koli druge vrste sladkorja, je resnica, da so živila z visoko vsebnostjo fruktoze škodljiva. Poleg številnih zdravstvenih posledic, ki so povezane s prekomerno uporabo, strokovnjaki sedaj sumijo, da fruktozni sirup povzroča zasvojenost podobno kot alkohol ali celo kokain.

Medtem ko fruktoza v svoji naravni obliki ni sama po sebi slaba, je količina, ki jo povprečna oseba v današnjem času zaužije (v obliki aditivov za živila), zelo škodljiva.

ODVISNOST OD FRUKTOZE JE VELIK PROBLEM

Ali vam težave povzroča »sladki zob«? Strokovnjaki pravijo, da je koruzni fruktozni sirup po svojem vplivu na možgane zelo podoben alkoholu. Kot pravi Sayer Ji, ustanovitelj Green Med Info, fruktoza spodbuja sproščanje dopamina –tako kot alkohol. Prav tako ima podobne presnovne poti kot alkoholna pijača in zato povzroča podobne zdravstvene težave, kot so npr. zamaščena jetra.

Že leta 2013 so kanadski raziskovalci objavili študijo, v kateri so ugotovili, da koruzno fruktozni siru povzroča »vedenjske reakcije«, ki so skoraj identične tistim z visoko odvisnostjo npr.  s kokainom. Profesor Francesco Leri, strokovnjak za zasvojenost iz Univerze v Guelphu v Otariju, je ugotovil, da lahko zasvojenost z živili, ki vsebujejo koruzni fruktozni sirup, igra vlogo pri problemu debelosti po vsem svetu.

Leri je o raziskavi povedal: »Na laboratorijskih živalih smo dokazali ranljivost in preferiranje sladke hrane ter kokaina«. Dodal je še, »da so s pomočjo nevrobioloških ter vedenjskih vzorcev dokazali, da je odvisnost od hrane mogoča.«

V študiji s podganami je Leri s svojo ekipo strokovnjakov ugotovil, da bolj koncentriran koruzni fruktozni sirup so pripravili, bolj so se podgane trudile priti do njega.

Vendar zasvojenost ni edina posledica uživanja prevelikih količin fruktoze.

ZAKAJ JE FRUKTOZA TAKO SLABA?

Kot pravi Sayer Ji, je fruktoza v sadju povsem drugačna kot tista v koruznem fruktoznem sirupu.

Navadni sladkor (saharoza) je mešanica 50% fruktoze ter 50% glukoze. V koruznem sirupu je razmerje med fruktozo ter glukozo bistveno manj uravnoteženo; običajno 55% fruktoze ter 45% glukoze, vendar lahko določeni sirupi dosežejo tudi 90% fruktoze 10% glukoze.

Ker visokofruktozni koruzni sirup vsebuje monosaharide fruktoze in glukoze v obliki proste oblike, ga ni mogoče obravnavati kot biološko enakovrednega saharozi, ki ima glikozidno vez, ki povezuje fruktozo in glukozo skupaj, kar upočasni razgradnjo v telesu.

Živilska industrija se opira na staro trditev “kalorija je kalorija”, ki podpira lažno predstavo o koruznem fruktoznem sirupu, vendar ostaja dejstvo, da je takšno razmišljanje izredno poenostavljeno, ko gre za zdravje ljudi ter kako hrana vpliva na to.

Nihče namreč ne bi poskušal trditi, da je 100 kalorij pridobljenih iz sladkarij enako hranljivo kot 100 kalorij pridobljenih iz banane.

Splošno znano je, da telo obdeluje fruktozo in glukozo drugače – in ta fruktoza lahko povzroči številna zdravstvena vprašanja, zlasti za jetra in kardiovaskularni sistem. Povečanje porabe fruktoze je povezano s povečanjem brezalkoholnih maščobnih bolezni jeter, kar vodi do številnih drugih težav, kot so visoki trigliceridi, inzulinska rezistenca in povišan krvni tlak.

 

VIR

VAŠE TELO JE ZAKISANO. Kaj pa sedaj?

Dr. Otto H Warburg, dobitnik Nobelove nagrade, je odkril, da je rak najpogosteje posledica pomanjkanja kisika zaradi zakisanega telesa.

Ugotovil je tudi, da rakave celice za svoje preživetje ne potrebujejo kisika in ne dihajo, so anaerobne, kar pomeni, da ne morejo živeti v alkalnem okolju z veliko kisika. Prav vsaka druga celica v telesu potrebuje kisik, da diha in ostane živa.

Raven pH v našem telesu je dejansko ravnovesje alkalnih in kislih snovi v naših celicah in tekočinah in večinoma jih lahko uravnavamo s prehrano. Seveda je vedno  odvisno o katerem pH govorimo. Ali o pH naše sline, krvi, urina, želodčne kisline itd.

V današnjih časih uživamo veliko nezdrave in predelane hrane, polne s sladkorji, rafiniranimi zrni, GSO, konzervansi in kemikalijami. Če vnašamo naštete sestavine v naše telo, bomo v njem povečali nivo kisline in ga zakisali, zato je bolj nagnjeno k zdravstvenim težavam, kot so diabetes, bolezni srca in ožilja, osteoporoza in rak.

Če tega stanja ne rešimo dlje časa, bo kislo okolje okrepilo proces staranja in povzročilo razrast bakterij, virusov, mikoz in parazitov, ki lahko uspevajo v kislem okolju.

Če se želite zaščititi in se izogniti nadaljnjim zapletom alkalizirajte svoje telo in uravnotežite pH. Tukaj je nekaj preprostih naravnih predlogov, ki vam lahko pomagajo.

Zeleni smoothie (alkalna bomba)

Sestavine:

  • ohrovt ali špinača
  • 1 čajna žlička prahu iz pšeničnih kalčkov
  • 1 rezina ananasa
  • 2 sesekljani jabolki
  • 1 limeta
  • 1/2 stebla zelene
  • 1 rezina kumare
  • 1/2 čajne žličke spiruline v prahu
  • 1/2 avokada
  • voda

Priprava:

Dodajte sestavine v sekljalnik. Mešajte, dokler mešanica ne postane homogena, da jo lahko vlijete v kozarec in pijete. Uživajte v čudovitem okusu!

Prav tako smo pripravili seznam alkalnih pijač in živil, ki jih morate definitivno vključiti v svojo prehrano:

  • Kumare
  • Lubenice
  • Jabolka
  • Brstični ohrovt
  • Korenje
  • Zeliščni čaji, kot je ingverjev čaj
  • Brokoli
  • Hruške
  • Jajčevci
  • Češnje
  • banane
  • Limonada
  • Avokado
  • Zelena
  • Cvetača
  • Kivi
  • Špinača
  • Ohrovt
  • Kokosova voda
  • Bučke
  • Ananas

Da bi uživali v alkalnem in zdravem telesu, poskušajte ohraniti optimalno raven pH s temi živili.

VIR

POGOSTO NE PREPOZNAMO: Ko pomanjkanje vitaminov vpliva na naš živčni sistem

Pomanjkanje nekaterih vitaminov in mineralov je dejavnik tveganja za nevrološko-psihiatrične motnje, ki jih ne smemo podcenjevati. Znanstveniki so na to opozorili na simpoziju društva za biofaktorje e.V. (GfB) 7. novembra 2015 v Berlinu.

Zlasti starejši ljudje pogosto trpijo zaradi vrzeli v vitalnih biofaktorjih. Vzroki vključujejo podhranjenost, bolezni in s starostjo povezane motnje ali pa so povezane z zdravili v prebavnem traktu, omenja klinični farmakolog prof Dr. Dieter Loew. Ti primanjkljaji pogosto niso prepoznani, saj: “Znaki pomanjkanja so izdajalci,” pravi Loew. Sprva se izrazijo v nejasnih, pogosto napačno ocenjenih kliničnih slikah. Lahko pa imajo resne posledice, vključno s poškodbo živčevja in možganov.

Tako nezadostna razpoložljivost skoraj vseh vitaminov B vodi do občutljivih motenj možganske ali živčne funkcije, je poudaril Karlheinz Reiners, namestnik direktorja oddelka za nevrologijo in polikliniko v univerzitetni bolnišnici Würzburg. Pomanjkanje vitamina B1 lahko privede do slabega delovanja v različnih delih živčnega sistema v zelo kratkem času: v možganih se zmanjša kognitivni potencial. V perifernem živčnem sistemu pomanjkanja vitamina B1 povzroči poškodbe živcev, ki bi lahko pripeljale do tako imenovane polinevropatije, najbolj opazne so najprej bolečine, nelagodje ali senzorične motnje v rokah in nogah. Takšna poškodba živcev se pogosto pojavi kot posledica povečane porabe alkohola ali diabetesa mellitusa. Zato vitamin B1  uporabljmoa tudi za zdravljenje teh bolezni, je povedal prof Hilmar Stracke, namestnik direktorja oddelka za interne medicine III na Univerzitetnem Hospital Giessen. Zdravilo Benfotiamine se je tako izkazalo pri izboljšanju delovanja živcev in simptomov pri diabetični nevropatiji, je dejal diabetolog.

Nekatere nevrološke motnje so prav tako povezane s pomanjkanjem vitamina D. Vitamin, ki nastaja pod vplivom sončne svetlobe v koži, ima med drugim močan učinek na imunski sistem. Ti učinki bi lahko imeli zaščitno vlogo tudi pri multipli sklerozi, kot je pojasnil Mathias Buttmann, višji zdravnik in vodja ambulante za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki Univerzitetnega Hospital Würzburgu. V zadnjih letih so številne epidemiološke študije prepričljiv dokaz, da je verjetnost, da imajo posamezniki, ki trpijo za multiplo sklerozo, večje pomanjkanje vitamina D. Kot so dokazale študije pa pomanjkanje vitamina D slabi tudi odpornost možganov na bakterijski meningitis

VIR

Hitra hrana naredi imunski sistem agresivnejši

Prehrana bogata s sladkorjem, maščobami in ogljikovimi hidrati spodbuja dolgoročno vnetno stanje v telesu. V skladu s študijo naše celice še dolgo časa ne pozabljajo na “zahodno prehrano”.

Na maščobno in visoko kalorično prehrano imunski sistem reagira podobno kot na bakterijsko okužbo. To je razvidno iz študije, ki jo je izvedla Univerza v Bonnu (Cell 2017, 11. januar). Zlasti moteče je: Univerza sporoča, da nezdravo prehranjevanje dolgoročno vpliva na obrambo telesa, tako da se ta odzove bolj agresivno. Celo dolgo po prehodu na zdravo prehrano bo zato hitreje prišlo do vnetnih procesov v telesu.

Za svoje študije so raziskovalci mesec dni uporabljali miši, ki so jih hranili z “zahodno prehrano”, bogato z maščobo, z visoko vsebnostjo sladkorja in nizko vsebnostjo vlaknin. Živali so nato razvile agresivno telesno vnetje – skoraj takšno kot bakterijsko okužbo.

“Nezdravo prehranjevanje je privedlo do nepričakovanega povečanja nekaterih imunskih celic v krvi, kar kaže na to, da so te celice v kostnem mozgu vpletene v vnetni proces”, dr. Anette Christen z Univerze v Bonnu.

Za boljše razumevanje teh sprememb so znanstveniki izolirali imunske celice iz kostnega mozga miši, hranjene z “zahodno prehrano” ali normalno prehrano, in izvedli sistematično analizo njihove funkcije in statusa aktivacije.

Genomske študije so pokazale, da se je veliko število genov aktiviralo v celicah z zahodno prehrano. Zaskrbljeni so bili o dednih dejavnikih za njihovo razmnoževanje in zorenje.

Dolgoročen učinek

Ko so raziskovalci ponudili mišim za glodavce značilno dieto z žiti, je po štirih tednih akutno vnetje izginilo. Kar pa ni izginilo, je genetsko reprogramiranje imunskih celic: tudi po štirih tednih so bile vklopljene v fazo uživanja hitre hrane.

“Šele pred kratkim smo izvedeli, da ima prirojen imunski sistem pomnilniško funkcijo,” pojasnjuje profesor Latz iz univerze v Bonnu. “Po okužbi, je imunski sistem telesa še vedno v nekakšnem stanju  alarma, da bi se lahko hitreje odzval na nov napad.”

Pri miših so torej tako imenovano “usposabljanje prirojenega imunskega sistema” povzročili z nezdravo prehrano in ne z bakterijami.

Ekipa je identificirala tudi “senzor za hitro hrano” v imunskih celicah. Preiskovala je krvne celice 120 oseb. V nekaterih od teh oseb je prirojeni imunski sistem pokazal posebno močan učni učinek.

V njih so raziskovalci odkrili genske dokaze, da je imunski sistem vpleten v vnetje.

Študija je ugotovila, da določene sestavine živil aktivirajo vnetje. Ta aktivacija spreminja način pakiranja genskih informacij in povzroči, da se nekateri po navadi skriti deli DNA raztegnejo. To področje genskega materiala je zato dolgoročno lažje berljivo.

Ker torej vnetje povzroči epigenetske spremembe, imunski sistem v zaporedju reagira na majhne dražljaje z močnejšimi vnetnimi odzivi. Ti pa lahko znatno pospešijo razvoj žilnih bolezni ali diabetesa tipa 2.

VIR