Fruktoza je drugo ime za sadni sladkor, vendar se danes ne pojavlja le v sadju. Nahaja se namreč v večini predelanih živil in pijač, od sokov do prigrizkov, peciv ter hitre hrane. Lahko bi celo rekli, da je koruzni sirup v prehrambeni industriji vseprisoten.

Kljub zagotovilom, da se koruzni sirup ne razlikuje od katere koli druge vrste sladkorja, je resnica, da so živila z visoko vsebnostjo fruktoze škodljiva. Poleg številnih zdravstvenih posledic, ki so povezane s prekomerno uporabo, strokovnjaki sedaj sumijo, da fruktozni sirup povzroča zasvojenost podobno kot alkohol ali celo kokain.

Medtem ko fruktoza v svoji naravni obliki ni sama po sebi slaba, je količina, ki jo povprečna oseba v današnjem času zaužije (v obliki aditivov za živila), zelo škodljiva.

ODVISNOST OD FRUKTOZE JE VELIK PROBLEM

Ali vam težave povzroča »sladki zob«? Strokovnjaki pravijo, da je koruzni fruktozni sirup po svojem vplivu na možgane zelo podoben alkoholu. Kot pravi Sayer Ji, ustanovitelj Green Med Info, fruktoza spodbuja sproščanje dopamina –tako kot alkohol. Prav tako ima podobne presnovne poti kot alkoholna pijača in zato povzroča podobne zdravstvene težave, kot so npr. zamaščena jetra.

Že leta 2013 so kanadski raziskovalci objavili študijo, v kateri so ugotovili, da koruzno fruktozni siru povzroča »vedenjske reakcije«, ki so skoraj identične tistim z visoko odvisnostjo npr.  s kokainom. Profesor Francesco Leri, strokovnjak za zasvojenost iz Univerze v Guelphu v Otariju, je ugotovil, da lahko zasvojenost z živili, ki vsebujejo koruzni fruktozni sirup, igra vlogo pri problemu debelosti po vsem svetu.

Leri je o raziskavi povedal: »Na laboratorijskih živalih smo dokazali ranljivost in preferiranje sladke hrane ter kokaina«. Dodal je še, »da so s pomočjo nevrobioloških ter vedenjskih vzorcev dokazali, da je odvisnost od hrane mogoča.«

V študiji s podganami je Leri s svojo ekipo strokovnjakov ugotovil, da bolj koncentriran koruzni fruktozni sirup so pripravili, bolj so se podgane trudile priti do njega.

Vendar zasvojenost ni edina posledica uživanja prevelikih količin fruktoze.

ZAKAJ JE FRUKTOZA TAKO SLABA?

Kot pravi Sayer Ji, je fruktoza v sadju povsem drugačna kot tista v koruznem fruktoznem sirupu.

Navadni sladkor (saharoza) je mešanica 50% fruktoze ter 50% glukoze. V koruznem sirupu je razmerje med fruktozo ter glukozo bistveno manj uravnoteženo; običajno 55% fruktoze ter 45% glukoze, vendar lahko določeni sirupi dosežejo tudi 90% fruktoze 10% glukoze.

Ker visokofruktozni koruzni sirup vsebuje monosaharide fruktoze in glukoze v obliki proste oblike, ga ni mogoče obravnavati kot biološko enakovrednega saharozi, ki ima glikozidno vez, ki povezuje fruktozo in glukozo skupaj, kar upočasni razgradnjo v telesu.

Živilska industrija se opira na staro trditev “kalorija je kalorija”, ki podpira lažno predstavo o koruznem fruktoznem sirupu, vendar ostaja dejstvo, da je takšno razmišljanje izredno poenostavljeno, ko gre za zdravje ljudi ter kako hrana vpliva na to.

Nihče namreč ne bi poskušal trditi, da je 100 kalorij pridobljenih iz sladkarij enako hranljivo kot 100 kalorij pridobljenih iz banane.

Splošno znano je, da telo obdeluje fruktozo in glukozo drugače – in ta fruktoza lahko povzroči številna zdravstvena vprašanja, zlasti za jetra in kardiovaskularni sistem. Povečanje porabe fruktoze je povezano s povečanjem brezalkoholnih maščobnih bolezni jeter, kar vodi do številnih drugih težav, kot so visoki trigliceridi, inzulinska rezistenca in povišan krvni tlak.

VIR