Oznaka: glifosat

Niste preobčutljivi na gluten, le ne prenašate glifosata

Komentiraj

Študija krivi herbicid “Roundup” za intoleranco na gluten in epidemijo celiakije.

“Celiakija in, bolj splošna, intoleranca na gluten, sta vse večji problem po vsem svetu, vendar še posebej v Severni Ameriki in Evropi, kjer po ocenah zdaj trpi že 5% prebivalstva,” so zapisali raziskovalci v študiji.

»Predlagamo, da je glifosat, učinkovina v herbicidu Roundup®, najpomembnejši vzročni dejavnik te epidemije,« dodajajo.

Študijo objavljeno v reviji Interdisciplinary Toxicology leta 2013, so mediji povsem prezrli.

Zdaj, ko se pozornost končno usmerja tudi na glifosat, saj je celo imenovan kot krivec v tožbi zaradi raka v višini 280 milijonov dolarjev in označen kot rakotvorna snov s strani Svetovne zdravstvene organizacije, je morda čas, da pogledamo vlogo te kemikalije pri bolezi:

Simptomi tako imenovane “intolerance na gluten” in celiakije so presenetljivo podobni simptomom pri laboratorijskih živalih, izpostavljenih glifosatu, trdita avtorja študije, Anthony Samsel, neodvisni znanstvenik, ki je bil svetovalec EPA o onesnaževanju z arzenom in Stephanie Seneff, višja znanstvena raziskovalka na MIT.

Opozarjata na nedavno študijo o vplivu glifosata na prebavne sisteme rib. Glifosat je znižal količino prebavnih encimov in dobrih bakterij, motil sluznice, uničil mikrovilije v črevesni steni in povečal izločanje sluzi.

»Te lastnosti zelo spominjajo na celiakijo,« pišeta Samsel in Seneff.

Poleg tega se je število ljudi z diagnozo intolerance na gluten in celiakijo povečalo v povezavi s povečano uporabo glifosata v kmetijstvu, zlasti z nedavno prakso vlaženja zrn v herbicidu tik pred žetvijo, ki se je začela v osemdesetih letih in je postala rutina v letu 1990:

Povezava med uporabo glifosata in celiakijo
VIR

Medtem ko nekateri menijo, da je nedavni porast celiakije posledica le boljših diagnostičnih metod (na grafu lahko vidite, da so se boljše metode začele uporabljati okoli leta 2000), je nedavna študija dokazala, da je vrok drugje.

Leta 2009 so raziskovalci iskali glutenska protitelesa v zamrznjenem imunskem serumu, pridobljenem med 1948 in 1954 in jih primerjali z vzorci današnjih ljudi. Ugotovili so 4-kratno povečanje pojavnosti celiakije pri mlajši generaciji.

Kot nadaljnje dokaze raziskovalci poudarjajo naslednje:

»Celiakija je povezana z neravnovesjem v črevesnih bakterijah, ki se lahko v celoti pojasni z znanimi učinki glifosata na črevesne bakterije.«

»Celiakija je povezana z okvaro encimov citokroma P450. Znano je, da glifosat zavira encime citokroma P450. “

“Pomanjkanje železa, kobalta, molibdena, bakra in drugih elementov, povezanih s celiakijo, lahko pripišemo močni sposobnosti glifosata, da kelatira te elemente.”

“Pomanjkanje triptofana, tirozina, metionina in selenometionina, povezanega s celiakijo, se ujema z znanim izčrpanjem teh aminokislin z glifosatom.”

“Bolniki s celiakijo imajo tudi znano povečano tveganje za ne-Hodgkinov limfom, ki je bil tudi povezan z izpostavljenostjo glifosatu.”

»V večini zahodnih držav se je pogostost ne-Hodgkinovega limfoma v zadnjih desetletjih hitro povečala. Statistični podatki ameriške družbe za rak kažejo 80-odstotno povečanje od začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil na trgu prvič uveden glifosat. “

“Reproduktivna vprašanja, povezana s celiakijo, kot so neplodnost, spontani splavi in ​​prirojene napake, je prav tako mogoče pojasniti tudi z glifosatom.”

Ostanki glifosata v zrnju, sladkorju in drugih pridelkih se v zadnjem času povečujejo zaradi vse večje prakse izsuševanja pridelkov tik pred žetvijo, pravijo raziskovalci. Skrivna, nezakonita praksa je postala običajna pri konvencionalnih kmetih od devetdesetih let prejšnjega stoletja.

Nauk zgodbe? Čim bolj se moramo izogibati glifosata, ne glutena. In to pomeni, da jemo ekološko neoporečno, zlasti, ko gre za žita in tudi za živali, ki se z žiti prehranjujejo.

VIR

Raziskave razkrivajo, da bi kmetje lahko zmanjšali porabo pesticidov brez izgub

Komentiraj

Študija kaže, da lahko bi lahko skoraj vse kmetije drastično zmanjšale uporabo kemikalij – kar bi predstavljalo velik izziv industriji pesticidov, ki je vredna več milijard dolarjev.

Semenska podjetja so obljubila, da bodo v primeru olajšanih zakonov razvila na sušo odporna zrna in pridelke odporne na insekte. Na žalost pa so raziskave o gensko spremenjenih organizmih (GSO) pripeljale le do prodaje večje količine poljščin.

Glifosat je bil izumljen kot industrijski sredstvo za odstranjevanje vodnega kamna, ki odstranjuje rjo in minerale iz parnih kotlov. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je strupen tudi za rastline. V določenem trenutku je Monsanto kupil patente in ga razvil kot širokopasovno sredstvo proti plevelu ter ga patentiral.

Danes večina rastlin, pridobljenih iz gensko spremenjenih semen, uporabalja glifosat, ki ga je potrebno  uporabiti vsaj dvakrat v fazi rasti in pogosto še tretjič kot sušilno sredstvo za odstranjevanje odvečnih listov, zaradi česar bo pridelek boljši. Veliko naših prehrambenih in drugih pridelkov, kot je bombaž, se danes proizvaja z uporabo glifosata in drugih smrtonosnih strupov. Najnovejša inovacija je 2,4-D, glavni sestavni del »Agent Orange«, ki je v Vietnamu povzročil 2 milijona napak pri rojstvu. 60.000 ameriških veteranov prejme invalidsko pokojnino in več kot 70.000 jih trdi, da so bili izpostavljeni tej kemikaliji, ki jo je EPA odobrila brez dodatnega testiranja.

Dokazi o učinku glifosata v živilih, tleh in vodi so številni in se povečujejo, vključno s tem, da glifosat povzroča raka. To sta potrdita tako SZO kot tudi ameriška zvezna država Kalifornija. Zastrupljenost kmetijskih zemljišč in potrošnikov s strani kmetijskih kemikalij, potrebnih za gojenje gensko spremenjenih organizmov, je grozljiva.

Mnogi kmetje želijo omejiti uporabo pesticidov, vendar nimajo dobrega dostopa do informacij o alternativah, pravijo znanstveniki. Ampak alternative že obstajajo in strokovnjaki navajajo: kmetje žagajo vejo, na kateri sedijo, saj glifosat uniči celotno biologijo zemlje.

Po večini novih študij bi kmetijstvo lahko v več kot treh četrtinah vseh kmetijskih gospodarstev močno omejilo uporabo pesticidov brez vpliva na pridelke.

Mnogi kmetje želijo zmanjšati uporabo pesticidov, deloma tudi zaradi lastnih skrbi za zdravje. Vendar pa nimajo dobrega dostopa do informacij o alternativah, saj prejmejo največ nasvetov od predstavnikov podjetij, ki prodajajo semena in hkrati pesticide.

Da so pesticidi ključnega pomena za proizvodnjo hrane, še posebej v luči do leta 2050 rastoče številke devet milijard ljudi svetovnega prebivalstva, je strokovnjak ZN označil kot »mit« ter dejal, da pesticidi povzročajo “katastrofalne posledice na okolje in zdravje ljudi “in proizvajalce pesticidov obtožil “sistematičnega odklanjanja škode”.

Poleg tega so marca razkrili, da komisija EU načrtuje popolno prepoved neonikotinoidov.

Nova študija, objavljena v recenzirani reviji Zeitschrift Natur Plants, je preučila uporabo pesticidov, produktivnost in donosnost skoraj 1000 kmetij vseh vrst po vsej Franciji. S primerjavo podobnih kmetij, ki uporabljajo veliko ali malo pesticidov, so raziskovalci ugotovili, da kar 94% kmetij z zmanjšano ali brez uporabe pesticidov, kmetuje brez izgub, ki jih je opustitev pesticidov povzroča, in da je dve tretjini od njih beležilo večje donose.

Pri insekticidih so bili rezultati zelo presenetljivi: manjša uporaba je pri 86% kmetijskih gospodarstev privedla do boljših pridelkov in nobena kmetija ni utrpela izgube. 78% kmetijskih gospodarstev bi bilo bolj donosnih, če bi se izognili uporabi pesticidov.

Kot pravi Nicolas Munier-Jolain iz francoskega nacionalnega inštituta za kmetijske raziskave, ti rezultati ustrezajo “mitovskemu” poročilu ZN.

Kmetje, ki uporabljajo malo kemikalij, uporabljajo druge načine za nadzor škodljivcev: kolobarjenje, mehansko skubljenje plevela, uporaba odpornih sort in uporaba gnojila – ti omogočajo veliko sprememb, ne pa revolucije, Munier-Jolain.

Če želite resnično zmanjšati pesticide, morate kmetom povedati, s čim jih lahko nadomestijo. Seveda to ni v interesu podjetij, ki prodajajo seme skupaj s pesticidi. Tudi neodvisni agronomi lahko veliko storijo, da podajajo neodvisne informacije in nasvete kmetom.

Francija je želela, da se uporaba pesticidov do leta 2018 zniža na 50%, vendar je ta cilj prestavljen na leto 2025, saj se je poraba dvignila namesto da bi padla. Britanija v svojem akcijskem načrtu za trajnostno uporabo pesticidov nima posebnih ciljev in rokov. Bangladeš je rezultate že dosegel s spodbujanjem ekološkega kmetijstva. Porabo pesticidov je zmanjšal kar za 25 odstotkov.

 

VIR