Študija krivi herbicid “Roundup” za intoleranco na gluten in epidemijo celiakije.

“Celiakija in, bolj splošna, intoleranca na gluten, sta vse večji problem po vsem svetu, vendar še posebej v Severni Ameriki in Evropi, kjer po ocenah zdaj trpi že 5% prebivalstva,” so zapisali raziskovalci v študiji.

»Predlagamo, da je glifosat, učinkovina v herbicidu Roundup®, najpomembnejši vzročni dejavnik te epidemije,« dodajajo.

Študijo objavljeno v reviji Interdisciplinary Toxicology leta 2013, so mediji povsem prezrli.

Zdaj, ko se pozornost končno usmerja tudi na glifosat, saj je celo imenovan kot krivec v tožbi zaradi raka v višini 280 milijonov dolarjev in označen kot rakotvorna snov s strani Svetovne zdravstvene organizacije, je morda čas, da pogledamo vlogo te kemikalije pri bolezi:

Simptomi tako imenovane “intolerance na gluten” in celiakije so presenetljivo podobni simptomom pri laboratorijskih živalih, izpostavljenih glifosatu, trdita avtorja študije, Anthony Samsel, neodvisni znanstvenik, ki je bil svetovalec EPA o onesnaževanju z arzenom in Stephanie Seneff, višja znanstvena raziskovalka na MIT.

Opozarjata na nedavno študijo o vplivu glifosata na prebavne sisteme rib. Glifosat je znižal količino prebavnih encimov in dobrih bakterij, motil sluznice, uničil mikrovilije v črevesni steni in povečal izločanje sluzi.

»Te lastnosti zelo spominjajo na celiakijo,« pišeta Samsel in Seneff.

Poleg tega se je število ljudi z diagnozo intolerance na gluten in celiakijo povečalo v povezavi s povečano uporabo glifosata v kmetijstvu, zlasti z nedavno prakso vlaženja zrn v herbicidu tik pred žetvijo, ki se je začela v osemdesetih letih in je postala rutina v letu 1990:

Medtem ko nekateri menijo, da je nedavni porast celiakije posledica le boljših diagnostičnih metod (na grafu lahko vidite, da so se boljše metode začele uporabljati okoli leta 2000), je nedavna študija dokazala, da je vrok drugje.

Leta 2009 so raziskovalci iskali glutenska protitelesa v zamrznjenem imunskem serumu, pridobljenem med 1948 in 1954 in jih primerjali z vzorci današnjih ljudi. Ugotovili so 4-kratno povečanje pojavnosti celiakije pri mlajši generaciji.

Kot nadaljnje dokaze raziskovalci poudarjajo naslednje:

»Celiakija je povezana z neravnovesjem v črevesnih bakterijah, ki se lahko v celoti pojasni z znanimi učinki glifosata na črevesne bakterije.«

»Celiakija je povezana z okvaro encimov citokroma P450. Znano je, da glifosat zavira encime citokroma P450. “

“Pomanjkanje železa, kobalta, molibdena, bakra in drugih elementov, povezanih s celiakijo, lahko pripišemo močni sposobnosti glifosata, da kelatira te elemente.”

“Pomanjkanje triptofana, tirozina, metionina in selenometionina, povezanega s celiakijo, se ujema z znanim izčrpanjem teh aminokislin z glifosatom.”

“Bolniki s celiakijo imajo tudi znano povečano tveganje za ne-Hodgkinov limfom, ki je bil tudi povezan z izpostavljenostjo glifosatu.”

»V večini zahodnih držav se je pogostost ne-Hodgkinovega limfoma v zadnjih desetletjih hitro povečala. Statistični podatki ameriške družbe za rak kažejo 80-odstotno povečanje od začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil na trgu prvič uveden glifosat. “

“Reproduktivna vprašanja, povezana s celiakijo, kot so neplodnost, spontani splavi in ​​prirojene napake, je prav tako mogoče pojasniti tudi z glifosatom.”

Ostanki glifosata v zrnju, sladkorju in drugih pridelkih se v zadnjem času povečujejo zaradi vse večje prakse izsuševanja pridelkov tik pred žetvijo, pravijo raziskovalci. Skrivna, nezakonita praksa je postala običajna pri konvencionalnih kmetih od devetdesetih let prejšnjega stoletja.

Nauk zgodbe? Čim bolj se moramo izogibati glifosata, ne glutena. In to pomeni, da jemo ekološko neoporečno, zlasti, ko gre za žita in tudi za živali, ki se z žiti prehranjujejo.

VIR