Oznaka: bioresonanca

ZMEŠANČKI ZA ZDRAVJE

Komentiraj

PREHLAD: korenček, ananas, ingver, česen

GLAVOBOL: jabolko, kumarica, ohrovt, ingver, zelena

VISOK PRITISK: pesa, jabolko, zelena, kumarica, ingvar

ŽELODČNA RAZJEDA: zelje, korenje, zelena

RAZSTRUPLJANJE LEDVIC: korenje, lubenica, kumarica, koriander

POSLABŠANJE VIDA: korenje, zelena

ZAPRTJE: korenje, jabolko, sveže zelje

MAČEK: jabolko, korenje, pesa, limona

ŽIVČNOST: korenje, zelena, granatno jabolko

DEPRESIJA: korenje, jabolko, špinača, pesa

DIABETES: korenje, špinača, zelena

ASTMA: korenje, špinača, jabolko, česen, limona

ARTRITIS: korenje, zelena, ananas, limona

STRES: banana, jagoda, hruška

LEDVIČNI KAMNI: pomaranča, jabolko, lubenica, limona

IZČRPANOST: korenje, pesa, zeleno jabolko, limona špinača

SLAB SPOMIN: granatno jabolko, pesa, grozdje

PREBAVNE MOTNJE: ananas, korenje, limona, meta

Ali trpite za glutensko intoleranco?

Komentiraj

Gluten in avtoimunska obolenja

Večina zdravstvenih težav, ki človeštvo pesti v današnjem času, je posledica motenj v delovanju črevesja. Ključnega pomena je, da so te informacije dostopne prav vsem.

Če se osredotočimo na zdravje črevesja, bomo lahko odpravili izvor bolezni in si zagotovili dolgoročno zdravje.

En izmed najpogostejših sprožilcev, ki škoduje zdravju in lahko privede do avtoimunskih obolenj, je gluten.

Le ta se nahaja povsod okoli nas in to ne le v kruhu ali pekarskih izdelkih, temveč tudi v mesninah, pijačah in celo kozmetiki. Gluten je edinstven del pšeničnega testa, ki omogoča njegovo lažje oblikovanje, raztezanje in valjanje.  Izraz gluten obsega dve osnovni družini proteinov: gluteninov in gliadinov. Gliadini stimulirajo imunski odziv pri celiakiji, kjer alfa gliadin izzove  pretiran imunski odziv, kar povzroči avtoimunsko vnetje tankega črevesa ter izčrpavajoče trebušne krče in drisko.

Vse to je znano in priznano, vendar tudi mnoga druga avtoimunska obolenja nastanejo kot posledica pretirane reakcije imunskega sistema proti snovem, tkivom, organom, ki so normalno prisotni v človeškem telesu. Danes obstaja več kot 40 bolezni,  ki so definitivno ali verjetno avtoimunskega izvora. Za njimi trpi skupaj okoli 5-7 odstotkov svetovnega prebivalstva. Nekatere najbolj pogoste so revmatoidni artritis, sladkorna bolezen, celiakija, Hashimoto, Gravesova bolezen, psoriaza, multipla skleroza, Chronova bolezen, lupus, skleroderma,…

Čeprav vzrok avtoimunskih obolenj še ni definiran, številni strokovnjaki funkcionalne medicine verjamejo, da se lahko vzroke poišče tudi v napačni prehrani in težavah s prebavili, kot je na primer sindrom prepustnega črevesa, ki spodbuja avtoimunsko reakcijo organizma.

Iz tega razloga je za ljudi z avtoimunskimi obolenji priporočljiva paleo prehrana in avtoimunski protokol  (AIP), ki temelji na izključitvi predelanih živil in obnovi izvirne človeške prehrane. Najbolj problematična hrana za osebe z avtoimunskimi obolenji so žita, ki so zadnjih petdeset let izpostavljena bioinženiringu. Na to najbolj nakazuje škodljivost glutena in mlečnih izdelkov, ki vsebujejo beljakovino kazein, ki lahko spodbuja vnetja v telesu.

Kakšna je povezava med glutenom, črevesnimi in avtoimunskimi  obolenji?

Izraz črevesje je v medicini zelo ohlapno definiran in se običajno uporablja v ožjem pomenu – pomeni vse žive organizme v črevesju, črevesno floro in imunski ter prebavni sistem in črevesne stene okoli vsega naštetega. Ta različna tkiva in organi skupaj tvorijo cev, ki je eden izmed najbolj kompleksnih in hkrati najpomembnejših instrumentov v telesu.  V črevesnih resicah se nahaja imunski sistem in z njim živijo mikroorganizmi, tako imenovane probiotične bakterije, ki se trudijo zaščititi svoje ozemlje in s tem preprečujejo drugim mikroorganizmom, da bi se razmnožili. Prav tako cel čas dražijo imunski sistem, da je vedno pripravljen na bolj proti škodljivim organizmom.

Vedno več znanstvenih raziskav kaže na močno povezavo med glutensko intoleranco in avtoimunskimi obolenji. Številni raziskovalci so namreč prišli do zaključka, da je škoda, ki jo v črevesju povzroči gluten, eden izmed vzrokov avtoimunskih obolenj, kot je na primer sladkorna boezen tipa 1, lupus, nenormalno delovanje ščitnice,… Ocenjuje se, da kar 9 od 10 oseb, ki imajo glutensko intoleranco, ne ve za to stanje., zato si tudi sami ne morejo pomagati za izboljšanje stanja s primerno dieto.

Avtoimunska obolenja so bolezen imunskega sistema in ne posameznega organa, ki trpi zaradi avtoimunske reakcije.

Včasih je težko sprejeti dejstvo, da smo tako preprosto rešitev imele cel čas pred nosom. Rezultati so vidni že po šestih tednih po izločitvi glutena iz prehrane. Črevesje in imunski sistem si končno vzameta odmor od vsakodnevnega boja in avtoimunsko obolenje je pod nadzorom.

Naše telo (naš imunski sistem) ne želi poškodovati samega sebe, ampak nas opozarja, da je v  našem telesu nenehen boj proti tujim snovem.

 

Vir: Dr. sc. Silvija Zec Sambol, dr. med.

V naši ordinaciji preverjamo tudi možnost intolerance in alergije na gluten ter se uspešno spopadamo z avtoimunskimi obolenji.

2 STEBER ZDRAVJA: PITJE

Komentiraj

Najpomembnejši vir zdravja je voda. Čeprav lahko nekaj časa preživimo brez hrane, moramo dnevno popiti zadostno količino vode, da nadomestimo izgubljeno telesno tekočino (na primer pri potenju) in zagotovimo zadostno količino tekočine za nastajanje urina in s tem nemoteno delovanje ledvic. Četudi je za izravnavo telesne tekočine pri izgubi vode v sili primerno vsakršno dovajanje tekočine (iz hrane, čaja, pijač…), ledvice za razstrupljanje potrebujejo predvsem eno – vodo, in to v najčistejši obliki.

Louis Pasteur je nekoč dejal, da popijemo 90 odstotkov naših bolezni, s čimer pa seveda ni mislil samo na vodo, ampak tudi na škodljive snovi, ki se nahajajo v njej.

Pri tem se moramo zavedati, da so ledvice predvsem zbiralni organ. V ta namen filtrirajo iz krvi okoli 200 litrov tekočine na dan. To se dogaja tako, da se kri preceja kot skozi cedilo, pri čemer velike krvničke ne morejo prodreti skozi odprtino ledvičnega “cedila”. Skozi pa lahko gredo voda in različne, v njej raztopljene snovi, ki so manjše velikosti. To so sečne snovi in sečna kislina, hkrati pa tudi okoljski strupi. S precejanjem nastane primarni seč, ki nato teče skozi tako imenovani aparat ledvičnega tubula (cevke), ki je pravi čudež narave. Ti ledvični tubuli lahko vodo znova transportirajo v kri, v cevi ledvičnega tubula pa ostanejo škodljive snovi, ki se z urinom odplaknejo v mehur in iz telesa.

Na koncu ledvičnega tubula se znova resorbira okoli 190 litrov tekočine. Zakaj torej moramo dovolj piti? To je pomembno predvsem zato, ker so za vzdrževanje naših telesnih funkcij življenjsko pomembne uravnotežene zaloge vode (naše telo je iz približno 70 odstotkov vode). Pri nezadostnih količinah vode se odpre pletivo ledvičnega tubula, da se zagotovi vodno ravnovesje, kar pomeni, da se v telo znova lahko resorbirajo tudi strupene snovi. Preostalih 10 litrov moramo resorbirati toliko, kolikor telo dopušča izgubo vode z urinom.

Čim manj pijemo, toliko več tekočine je treba resorbirati. In čim več moramo spet resorbirati, toliko več škodljivih snovi v vse višjih koncentracijah, ki bi bile sicer namenjene izločanju, organizem znova vsrka.

Čim več pijemo, toliko več urina lahko proizvedemo in toliko manj strupenih snovi morajo ledvice znova resorbirati, da ohranijo vodno ravnovesje. Optimalno delovanje ledvic je torej neposredno povezano z zadostnim dovajanjem vode.

Dnevno izgubimo okoli 0,5 do litra tekočine s potenjem, dihanjem, iztrebljanjem … Da bi zagotovili izločanje sečnih snovi, moramo dnevno proizvesti najmanj liter (še bolje 1,5 litra) urina. Poleg zaužite tekočine, ki jo vsebuje hrana, znaša povprečna potrebna količina popite tekočine torej od 1,5 do dva litra na dan. To so najmanjše priporočene vrednosti za dovajanje tekočine. Če pa želimo razstrupljanje telesa res podpirati, moramo na 25 kilogramov telesne teže popiti liter vode, pri intenzivni terapiji z razstrupljanjem telesa pa lahko to količino še povečamo.

Kot smo že pojasnili, je za dobro delovanje ledvic treba dovajati tekočino, še zlasti vodo. Če je v vodi vezanih veliko snovi (kot so v kavi, čaju, pivu, limonadi …), se tako zmanjša njena sposobnost, da veže strupene snovi, ki so v telesu. Čistejša kot je voda, toliko več škodljivih snovi lahko raztopi in jih prek ledvic izloči iz telesa. Z vnašanjem različnih “osvežilnih pijač”, kot so kokakola, fanta in druge, telo potrebuje za izločanje snovi iz teh pijač še več čiste vode. Tudi pri mineralni vodi je tako, saj so minerali v njej v ionizirani obliki in jih telo ne more uporabiti. Zato se morajo minerali prek ledvic znova izločiti, kar pa zmanjša njihovo sposobnost vezave strupov.

Samoumevno je, da v vodi ne bi smelo biti škodljivih snovi. Sicer nam pristojne institucije vedno znova zagotavljajo, da naj bi bila naša pitna voda ustrezna, toda to je določeno s pojmom tako imenovanih mejnih vrednosti. Te pa so lahko stvar razprave, zakonodajalec jih stalno na novo določa in popravlja (praviloma vedno navzgor!). Vsako škodljivo snov, ki jo prejmemo s pitno vodo (tudi če je znotraj mejnih vrednosti), moramo prek ledvic znova izločiti. S tem se zmanjša njihova sposobnost odvajanja strupov iz telesa. Torej tudi tukaj velja načelo čiste vode.

Voda ni le skupek vodnih molekul (molekul H2O), ampak se strukturira v tako imenovane grozde (angl. cluster) oziroma skupke. Posamezne molekule H2O se v vodi prostorsko razporedijo. Čim boljša je sestava vode v skupku, toliko večji potencial za vezavo strupov ima. Če postavite kozarec vode za eno uro na sonce, ima bistveno večji potencial za vezavo strupov. Govorimo o revitaliziranju vode.

Prečiščena in revitalizirana voda (taka voda ima nizko prevodnost in velike vrednosti v ohmih) je optimalna za delovanje ledvic in ohranjanje zdravja z dobrim razstrupljanjem prek ledvic. Dnevno poleg vseh drugih pijač popijte najmanj 2,5 litra čiste revitalizirane vode. Seveda lahko tudi hrano (testenine, krompir, zelenjavo …) in druge napitke (čaj, kavo …) pripravljate s to vodo. Predvsem pa je njena uporaba priporočljiva pri pranju solat in druge zelenjave in sadja, saj tako izkoristimo njen visoki potencial vezave strupov.

Revitalizirano vodo imajo rade tudi rože in domače živali. O tem lahko naredite preprost preizkus. Postavite posodo z vodo iz pipe zraven posode s čisto,revitalizirano vodo in opazujte vašega psa, mačko ali ptiča, kako bodo ravnali. Vedno znova boste doživeli, da bodo živali z dobrim instinktom dale prednost očiščeni vodi.

 

Vir: Karin Rižner, Center za bioresonanco

VSE KAR JE POTREBNO VEDETI O RAZSTRUPLJANJU

Komentiraj

Zdravje ljudi po svetu se kljub “čudežem sodobne medicine” stalno poslabšuje z zastrašujočo hitrostjo. Degeneracijske kronične bolezni, ki so jih včasih prenašali le šibki in starejši ljudje, postajajo vse pogostejše že pri mladih in celo otrocih. Pojavlja se vse več novih (kot je aids), povečuje se število obolelih z avtoimunskimi boleznimi (na primer z alzheimerjevo boleznijo, multiplo sklerozo, crohnovo boleznijo, mišično distrofijo) in obolevnost za rakom se veča iz leta v leto. Kaj se pravzaprav dogaja?
Kronična zastrupljenost, povedano preprosto in na kratko. “Fast in junk food”, konzervansi in drugi dodatki, kemično onesnaženje zraka, vode in tal, hitro življenje, nenadzorovano uživanje zdravil in poživil – vse to pripomore k zastrupljanju človeškega telesa in poslabševanju zdravja.
Večina ljudi danes skrbi za svoje avtomobile bolje kot za svoje telo. Predstavljajmo si, kaj bi se zgodilo, če bi v rezervoar avtomobila nekritično zlivali bencin, dizelsko gorivo, kerozin, propan in za dobro mero še skodelico sladkorja. Vendar je to natančno to, kar večina počne – meša meso, kruh, mleko, maščobe, sladkor in druga nezdružljiva živila v enem obroku!

Večino današnjih pogostejših in pogubnih bolezni, kot so rak, sladkorna bolezen in ciroza jeter, ne povzročajo virusi ali drugi mikrobi, ampak dolgoročno nalaganje strupenih odpadnih snovi in kislin v telesu, kar ustvarja primerne razmere za rast mikrobov. Česar sodobna medicina nikakor noče sprevideti, je neposredna povezava med onesnaženostjo človekovega okolja in notranjim onesnaženjem človeškega telesa. Preprosto dejstvo je, da vsi strupi, ki zaidejo v naravni ekosistem (makrokozmos), na koncu neizbežno končajo v človeškem telesu (mikrokozmos).

Strupenost hrane, vode in zraka vedno povzroči zastrupljenost krvi, tkiv in celičnih tekočin. Te strupene razmere postanejo podlaga za bolezni in propadanje. Nobeno zdravilo ali operacija ne more rešiti težave, saj vzrok niso mikrobi ali prirojene napake, zastrupljeni so kri in tkiva človeškega telesa – ali povedano s tujko – toksemija. Če vidimo kup odpadkov, ki jih prekrivajo muhe in mušje ličinke, ne bomo krivili muh, da so ustvarile umazanijo, in ne bomo poskusili uporabiti strupov, da bi muhe in ličinke zastrupili. Namesto tega bomo odstranili odpadke in ostanke; muhe ne bodo imele kje odlagati jajčec in bodo povsem naravno izginile.

Natančno isto načelo velja za človeško telo. Edina rešitev za kronične in degeneracijske bolezni je odstranitev resničnega vzroka, in sicer tako, da iz telesa počistimo strupe, ki onesnažujejo kri in tkiva.

Dokler se človeštvo ne bo zbudilo in sprevidelo smrtonosne nevarnosti, ki našemu zdravju vse huje grozi iz onesnaženega okolja, in začelo ukrepati, je skrb za naše zdravje popolnoma v naših rokah. Nimamo druge izbire, kot da se občasno temeljito razstrupimo in skrbimo za svoj “notranji svet”.

Človeško telo vsak dan tvori notranje strupe kot naravni stranski produkt prebavljanja in presnove. Ko pri sproščanju energije izgoreva glukoza, se tvorijo odpadne snovi, na primer ogljikov dioksid. Mlečna kislina je odpadna snov, ki nastaja pri mišičnem delu. V zdravem telesu se vse naravne odpadne snovi izločijo prek izločevalnih organov. Zastrupljenost tkiv nastopi, kadar se odpadne snovi v telesu začnejo zadrževati. Zadrževanje nastane zaradi dveh vzrokov: prvi je pretirana izpostavljenost telesa nenaravnim okoljskim strupom, drugi pa okrnjena sposobnost normalnih izločevalnih procesov zaradi nezdravih navad ter preobremenjenosti in izčrpanosti živčnega sistema zaradi modernega hiperaktivnega življenja. Večinoma je toksemija posledica kombinacije več dejavnikov: nekritičnih prehranjevalnih navad, kemično kontaminirane hrane in vode, kajenja, pitja alkohola, hitrega načina življenja, pretiranega stresa, nezadostnega počitka itd.

Ne glede na vzrok zastrupljenosti so posledice vedno enake. Torej je prvi korak pri zdravljenju katerekoli bolezni temeljito čiščenje telesa. Po vsakem temeljitem čiščenju so priporočljivi določeni ukrepi, da bi nadaljnje zastrupljanje telesa čim bolj upočasnili. To navadno pomeni, da moramo spremeniti prehranjevalne navade, prilagoditi različne vidike načina življenja in se naučiti temeljnih pravil o delovanju telesa, kot je na primer aksiom: “Smo to, kar jemo.”

Vloga avtonomnega živčevja pri razstrupljanju

Ena najpomembnejših stvari, ki jo moramo razumeti o delovanju našega telesa pri zastrupljanju in razstrupljanju, je način, kako deluje avtonomni živčni sistem. Vse življenjske funkcije telesa nadzoruje avtonomni živčni sistem, ki ima dve antagonistični (nasprotno delujoči si) veji. Eno vejo imenujemo simpatik in je vključena pri kakršnikoli fizični dejavnosti, težkem delu, vznemirjenosti, čutnem dražljaju, čustvenem nemiru ali drugih intenzivnih dejavnostih. Kadar je vključen simpatik, je celotna oskrba energije v telesu namenjena aktivnemu odgovoru na zunanje dražljaje in ta funkcija porablja energijo hitreje, kot se lahko tvori. Posledica je živčna izčrpanost, ki je postala kronično stanje vsakdana za večino ljudi po svetu.

Druga veja avtonomnega živčnega sistema je parasimpatik. Ta nadzoruje imunski sistem, samočiščenje in uravnava izločevalne funkcije telesa. Parasimpatik se lahko vključi le, če ima telo dovolj časa za popolni počitek in umiritev. Človeško telo je narejeno tako, da sta obe veji v zdravem ravnotežju: intenzivnemu fizičnemu naporu mora slediti obdobje globokega počitka in fizične umiritve. Samo tako se lahko telo opomore in se uravnoteži. Kadarkoli je telo prisiljeno zaradi modernega mestnega življenja dalj časa delovati aktivno, imunski sistem oslabi, čistilne in izločevalne funkcije so okrnjene in strupene odpadne snovi se začnejo kopičiti. Prevelika obremenjenost z delom, čezmerno vdajanje razvadam pri hrani in pijači, pretirano draženje čutil, čustveno vznemirjenje – vse to vodi k stalnemu vzburjanju simpatične veje živčevja, ki postane aktivna noč in dan. V takem stanju ustrezno razstrupljanje sploh ni mogoče. Izčrpanost telesa in duha je torej pomembni dejavnik za nastanek toksemije, ta pa temeljni vzrok vseh bolezni.

Zastrupljenost tkiv

Oglejmo si, kakšne so značilnosti toksemije. V zdravem telesu so kri in druge telesne tekočine rahlo bazične, tkiva in celice pa so dobro oskrbovani s kisikom. Bazičnost in kisik sta torej temelja zdravja in učinkovitega imunskega odgovora. Bakterijske, virusne in glivične infekcije se ne morejo razviti v tkivih, ki so bazična in prepojena s kisikom, in skoraj vse mikrobe lahko nevtraliziramo z bazičnim okoljem in kisikom. Ko pa notranja zastrupljenost presega zmožnost organizma, da se očisti, se bazičnost in prisotnost kisika močno zmanjšata. Za toksemijo sta torej značilni dve stanji: zakisanost tkiv (acidoza) in pomanjkanje kisika (hipoksija). Zakisanost in hipoksija ustvarjata razmere, v katerih virusi, bakterije, glivice in drugi mikrobi najdejo svojo priložnost in se začnejo razmnoževati. Vsi mikrobi imajo zelo ozko območje razmer, v katerih lahko preživijo in se razmnožujejo. Prisotnost mikrobov v telesu ni temeljni vzrok katerekoli bolezni, ampak je simptom (znak) toksemije. Najbolj pogosti znaki zakisanosti in hipoksije so:

  • zgaga
  • alergije
  • glavoboli
  • mozoljaste tvorbe
  • glivične infekcije
  • gastritis (vnetje želodčne sluznice)
  • luskavica
  • sinusitis (vnetje obnosnih votlin)
  • utrujenost
  • izpadanje las
  • artritis (vnetje sklepov)
  • neprijeten telesni vonj
  • pogosti prehladi
  • vaginitis (vnetje nožnice)
  • depresija
  • presežek sluzi
  • hiperaktivnost in vznemirjenje

Edina rešitev za onesnaženje telesa je očiščenje. Najhujša napaka je, če začnemo uporabljati zdravila ali se odločimo za operativne posege, da bi se začasno znebili znakov, ki kažejo na toksemijo. Tako samo poslabšujemo težave, saj s temi ukrepi zvišujemo zastrupljenost krvi in tkiv, slabšamo imunsko odzivnost in druge življenjske funkcije.

Danes se ni mogoče izogniti vsem strupenim vnosom v telo. Vendar lahko z nekaterimi pomembnimi spremembami prehranskih in drugih navad precej dobro zmanjšamo tveganje in se varujemo pred rakavimi obolenji, obolenji srca in ožilja in drugimi ogrožajočimi boleznimi. To dosežemo z rednim čiščenjem telesa, še preden se strupi nakopičijo do kritične meje. Bolj smo zastrupljeni, manj učinkovito delujejo naši izločevalni organi; in če ekstremna toksemija traja predolgo, lahko pride do nepopravljive škode pri izločevalnih organih.

Če želimo doseči, da bo naše razstrupljanje uspešno, si moramo za to vzeti vsaj tri dni časa. Precej boljše rezultate dosežemo s sedemdnevnim razstrupljanjem, saj se v sedmih dneh očistijo kri, tkiva in naši notranji organi. Popolni mir in sprostitev sta nujno potrebna! Take razmere bomo zelo težko dosegli doma, razen če živimo sami in v naravnem, neonesnaženem okolju. Za nobeno ceno ne smemo dopustiti, da bi nas kaj zmotilo ali vznemirilo (telefonski klic iz službe, “dobra novica” starejšega sina, kriza v sosedovi družini …). Telefoni, elektronska pošta in podobno so popolnoma prepovedani. Če nismo pripravljeni, da se za sedem dni popolnoma izoliramo od “ponorelega sveta”, je bolje, da se temeljitega razstrupljanja sploh ne lotimo. Nobene možnosti za uspeh nimamo, če se poskusimo razstrupiti samo s pravo prehrano in jemanjem določenih prehranskih dodatkov, hkrati pa živimo isto aktivno življenje. Zato poskrbimo, da nas med celotnim programom razstrupljanja ne bo nihče motil, vznemirjal, razjezil ali prekinil. Priporočljivo je tudi, da vmes ne gledamo nasilnih filmov, ne poslušamo glasne glasbe, ne srečujemo nadležnih ljudi in ne delamo ničesar, kar bi nas vznemirilo ali čustveno zaposlilo. Tisti trenutek, ko se vznemirimo, se “prižge” simpatična veja avtonomnega živčevja in celotni proces razstrupljanja zastane.
       

Najboljši čas za očiščenje je druga polovica februarja in ves marec. To je čas, ko se telo tudi naravno najbolje čisti. Če nam to ne uspe, je dober čas tudi jeseni (oktober/november). To ne pomeni, da se v drugih obdobjih ne smemo intenzivno razstrupljati, a v omenjenem času bomo dosegli še boljše rezultate.

Vendar pozor! Obstaja pogoj za začetek kakršnegakoli programa za razstrupljanje telesa – vsi izločevalni organi morajo biti sposobni prenesti naval strupov, ki se sprostijo iz vseh delov telesa, kjer so skladiščeni, in biti sposobni, da strupe izločijo iz telesa. Če za to ne poskrbimo že prej, bomo z razstrupljevalnimi ukrepi sprožili sproščanje strupov z razmeroma varnih mest (maščobnih in vezivnih tkiv) v obtok, vendar jih telo ne bo sposobno izločiti. Še več, lahko si naredimo zelo veliko škodo, saj lahko strupi nepopravljivo poškodujejo izločevalne organe ali se v velikih količinah znova naložijo na mesta, kjer je imelo telo že prej šibke točke.

Če ste v dvomih kako se razstrupljanja lotiti ali želite pred začetkom razstrupljanja vaše izločevalne organe kar najboljše pripraviti na razstrupljanje, nas kontaktirajte. Z veseljem vam bomo svetovali ter s pomočjo bioresonančne metode preverili stanje izločevalnih organov in jih s pomočjo terapij podprli, če bo le to potrebno.

Vir: Karin Rižner, Center za bioresonanco

 

STE BOLJ YIN ALI YANG?

Komentiraj

Praidejo kitajske filozofije, ki obsega vsa področja človekovega življenja, sestavlja delitev vseh stvari in živih bitij na osnovna principa yin in yang. Yin in yang simbolično prikazujejo kot oklepajoči se ribi, ki le skupaj tvorita celoto, Yin in yang nastajata iz celote oziroma iz nič, iz daa. Iz njiju pa se razvije pet elementov, osem trigramov in celotno vesolje.

Yin in yang sta v nenehnem procesu sprememb in ravnotežja. Stvari, v katerih je več yina, privlačijo yang, in nasprotno.

Da bi razumeli razmerje med yin in yang, moramo vedeti, da ne more obstajati samo yin ali samo yang. V vseh stvareh, živih in neživih, sta navzoča oba hkrati in le skupaj tvorita celoto.

Yin in yang se velikokrat uporablja za opisovanje ženstvenosti in moškosti, kontrasta med temo in svetlobo, nočjo in dnevom, vodo in ognjem, hladnim in toplim, pasivnim in aktivnim. Predstavljajo pa tudi niz psiholoških značilnosti, ki opisujejo posameznikov značaj in tipično obnašanje.

Pomembno je poznati svoj  energijski tip, saj lahko že s pravilno prehrano, aktivnostmi ali postavitvijo pohištva ugodno vplivamo na svoje zdravstvene težave.

Zato sem vam pripravila tabelo za lažje prepoznavanje energijskega tipa ter aktivnosti in prehrano, ki nam dobro dene.

untitled

Tekom bioresonančnega testiranja terapevti v večini najprej preverjamo energijsko stanje človeka po načelih tradicionalne kitajske medicine. Že v sklopu tega pridobimo natančen vpogled v dogajanje v telesu in ta nam je vodilo za odkrivanje globljih vzrokov za začetek bolezenskih znakov ali slabega počutja.

Če želite preveriti svoje fizično in energijsko  stanje, nas kontaktirajte in z veseljem vam bomo pri tem pomagali.

 

5 ŽIVIL, KI NAS OSREČIJO

1 komentar

Že skozi stoletja ljudje živimo v iskanju sreče. In prav je tako! Raziskave namreč kažejo, da sreča ne vpliva pozitivno le na naše počutje, temveč tudi na zdravstveno stanje.

Čeprav obstaja veliko vedenjskih tehnik, ki vzpodbujajo občutek sreče pa se pogosto pozablja na enega izmed ključnih dejavnikov – HRANO.

JEJTE ŽIVILA Z VELIKO VLAKNINAMI

Da bi preprečili padec razpoloženja moramo vzdrževati stabilno, uravnoteženo prehrano, polno različnih polnovrednih živil, ki seveda niso obdelana. Vlaknine upočasnijo absorbcijo sladkorja v krvi in z manj vzponov ter padcev sladkorja predstavlja tudi manjše nihanje razpoloženja. Oves je odličen vir vlaknin.

POSKRBITE ZA VNOS VITAMINOV B

Raziskave kažejo, da so vitamini B izrednega pomena pri uravnavanju razpoloženja. Pomanjkanje folne kisline (vitamin B9) celo povezujejo z depresijo. Ker igra folna kislina pomembno vlogo pri ustvarjanju “hormonov sreče”, kot sta serotonin in triptofan, je smiselno, da tako pomaga ublažiti simptome depresije in zboljšuje razpoloženje. Leča je eden izmed najboljših virov folne kisline.

PAZITE NA SVOJ TRIPTOFAN

Obstajajo namreč nekatere aminokisline, ki jih naše telo potrebuje, da se se počutimo sproščeni in srečni. Triptofan je ena izmed njih. Ker ga naše telo ne more pridobiti samo, ga seveda pridobivamo s hrano. Pri tistih posameznikih, ki ga ne dobijo dovolj, obstaja tveganje za razvoj depresije in drugih motenj razpoloženja. Eden izmed najbogatejših virov triptofana so bučna semena, ki so odličen prigrizek kar sama ali pa jih lahko dodamo v napitke, solate ali muslije.

JEJTE VELIKO ZELENE ZELENJAVE

Temno listnata zelenjava je naša prehranska elektrarna. Vsebuje namreč veliko kalija, magnezija in kalcija, ki so pomembni za regulacijo stresnih hormonov, ženske ubranijo pred PMS in spodbujajo spanje – vse stvari, ki so tako zelo pomembne za srečo. Ohrovt, brstični ohrovt, blitva in špinača so odlična izbira. Zeleni zelenjavni sokovi so tako več kot dobrodošli.

NE POZABITE NA ČOKOLADO

Najljubša razvada za takojšen dvig razpoloženja je seveda čokolada. Razveseli nas že sam okus, vendar vsebuje tudi različne kemične novi, ki spodbujajo naše razpoloženje. Nekatere izmed najpomembnejših so kofein, serotonin in triptofan. Moja najljubša izbira je Cavalier čokolada s stevio, brez sladkorja, ki si jo lahko privoščim popolnoma brez slabe vesti.

Sedaj pa hitro šibam po en košček čokolade, da bo ponedeljek kljub slabemu vremenu srečen in vesel.

Namaste, Tea

 

JE PLESEN VZROK VAŠIH ZDRAVSTVENIH TEŽAV?

Komentiraj

Ali ste tudi vi eden izmed mnogih ljudi, ki nevede živijo ali delajo v vlažni stavbi? Ste vedeli, da lahko to zelo močno vpliva na vaše zdravje? Ocenjuje se, da onesnaževalci zraka v zaprtih prostorih, vključno s plesnijo in mikotoksini prispevajo kar 50% k bolnikovemu zdravstvenemu stanju.

Izpostavljenost neprezračenim prostorom je ponavadi povezana z izpostavljenostjo plesni. Najpogostejše plesni, ki jih najdemo v zaprtih prostorih so Cladosporium,  Penicillium,  Alternaria in Aspergillus (to imamo ponavadi v mislih, ko govorimo o “strupeni črni plesni”).

Nekatere plesni izločajo mikotoksine, ki se lahko celo izmerijo v vrednostih urina. Izpostavljenost plesni in plesnim toksinom pa sproža vnetja, alergije ter astmo in povzroča oksidativni stres ter imunske pomanjkljivosti. Plesnim smo izpostavljeni preko stika s kožo, z zaužitjem ter tudi z vdihavanjem. Simptomi, ki jih povzroča izpostavljenost plesnim so lahko kožni izpuščaji, dihalne stiske, različne vrste vnetja, nevrološki simptomi, slabša odpornost.

V svoji praksi se vse večkrat srečujem tudi z alergijskim rinitisom in pojavom astme zaradi izpostavljenosti plesnim.

KAKO VEDETI ALI SMO IZPOSTAVLJENI PLESNI?

Nekateri izmed simptomov so naslednji:

  • utrujenost in šibkost
  • glavobol, občutljivost na svetlobo
  • slab spomin
  • težave s koncentracijo
  • jutranja okorelost in bolečine v sklepih
  • nenavadne kožne zaznave, mravljinčenje in odrevenelost
  • zasoplost, težave s sinusi ali kronični kašelj
  • težave z regulacijo telesne temperature
  • povečana potreba po uriniranju ali povečan občutek žeje
  • rdeče oči, zamegljen vid
  • potenje
  • nihanje razpoloženja
  • ostre bolečine
  • bolečine v trebuhu, diareja, napihnjenost
  • solzenje, zmedenost, kovinski okus v ustih
  • vrtoglavica…

STRUPENA ČRNA PLESEN IN RAK

Aflatoksin, ki ga proizvaja plesen Aspergillus, je med najmočnejšimi rakotvornimi snovmi. Ko plesen odstranimo in ji več nismo izpostavljeni, se lahko začnejo simptomi zmanjševati, vendar pa je nekaj zdravstvenih težav, ki jih povzročajo trajnih. Naš imunski sistem v boju s plesnimi več ni tako močan in velika verjetnost je, da se v našem telesu plesen, ki smo jo pridobili še naprej razmnožuje.

KAKO LAHKO NATANČNO UGOTOVIM, ČE SEM OBREMENJEN S PLESNIJO?

S pomočjo bioresonance imamo možnost pregledati ali je plesen vzrok vaših simptomov, kje se le ta v telesu nahaja ter za katero vrsto plesni gre.

Prav tako lahko s pomočjo bioresonančnih terapij tarčno vzpodbudimo imunski sistem, da prične z bojem proti plesni in se je z vašim sodelovanjem rešimo iz telesa. S tem pa tudi simptomov, ki vas težijo.

PROCES OBOLEVANJA IN OZDRAVITVE

Komentiraj

Dejstvo je, da je dandanes 85% vseh bolezni kroničnih, čeprav so nam akutne bolezni bolj poznane. Kronične bolezni potekajo po drugačnih zakonitostih kot akutne. Imajo svojo zgodovino, saj leži resnični začetek bolezni običajno leta ali celo desetletja v preteklosti. Največkrat jih zaznamo kot problem šele takrat, ko nastopi bolečina ali kakšna druga neprijetnost. Izgubljanje zdravja je torej dinamični proces, prav tako tudi proces ozdravitve.

Zelo pomembno je poudariti, da vzroki kroničnih bolezni večinoma niso tam, kjer so simptomi in da jih ne moremo razložiti preprosto z neko infekcijo. Tako npr. revme ne dobimo zaradi sprehajanja po mokrem, ampak je revma posledica dolgoletnega nenormalnega razvoja in neupoštevanja opozorilnih znakov, ki na koncu vodijo k hudim bolečinam v sklepih oz. tkivih.

Za nazorno razlago problema uporabimo bolj tehnično primerjavo. Če se peljemo z avtom in nam nenadoma posveti opozorilna lučka za motorno olje, ne bomo vzeli kladiva in udarili po lučki, da nas ne bi več motila. Ne, ustavili se bomo na prvi bencinski črpalki in dotočili motorno olje. Kaj pa delamo v primeru našega telesa, našega zdravja? Neprestano s “kladivom udarjamo po signalnih lučkah”. Tako npr. glavobol običajno ne pomeni nič drugega kot signal, da so se strupene snovi v telesu preveč nakopičile in hočejo ven. Pravilni odziv bi seveda bil – pospeševanje razstrupljanja telesa. Zadnja stvar, ki jo telo potrebuje, je dodajanje novih kemikalij (tablete proti bolečinam). Vendar je prav to tisto, kar neprestano delamo.

Tipičen primer patološkega razvoja kronične bolezni, kot je revmatoidni artritis, je naslednji: dojenčka hranijo s kravjim mlekom, na katerega je alergičen. Ker tega nihče ne spozna, se funkcija črevesja in njegova črevesna flora nepravilno razvije. To vodi k imunski oslabelosti in nagnjenosti k infekcijam. Nato dobi še kožne ekceme, ki jih “zdravijo” s kortikosteroidnimi zdravili. Otrok je še bolj imunsko oslabljen, začnejo se neprestane angine ali vnetja ušes, ki jih vedno znova “zdravijo” z antibiotiki. Ker vse skupaj ne pomaga nič, mu odstranijo žrelnico ali/in mandlje. Antibiotiki mu uničijo še tisti ostanek zdrave črevesne flore, ki ga je uspel razviti. Sledi zaprtost, s tem pride do zastajanja strupenih snovi v črevesju in zato pomanjkljivega razstrupljanja telesa. Mladostnik odrašča, dobi po možnosti še vnetje slepiča, ki mu ga odstranijo.  Na pragu odraslosti se začnejo oglašati nekateri sklepi ali hrbtenica, ki sčasoma prerastejo v vnetje določenih sklepov. Na žalost se udarci s kladivom po signalnih lučkah s tem še zdaleč ne končajo. Posledica so hude degenerativne bolezni in rakasta obolenja.

Razlika med akutno in kronično boleznijo je v načinu reagiranja telesa: pri akutni bolezni je samoozdravitvena reakcija intenzivna (vročina, bolečine, slabost, driska, kašelj, izcedki…), pri kronični pa se je telo vdalo in ne more spet vzpostaviti ravnotežja. Pogled na bolezen je točka, v kateri se naravno zdravilstvo in konvencionalna medicina zelo razlikujeta.

V celostnem zdravljenju je definicija kronične bolezni naslednja: nezmožnost samo-regulacijske sposobnosti telesa, da spet doseže ravnotežje.

Bolezen z vsemi svojimi znaki torej ni nič drugega, kot poskus telesa, da ponovno vzpostavi ravnovesje (zdravje).

Zato na te znake ne smemo gledati negativno in poenostavljeno v smislu – tu je simptom in tu zdravilo zanj, ampak moramo telo v njegovih poskusih, da ponovno doseže ravnotežje, spodbujati z vsemi sredstvi. Velikokrat to pomeni, da bomo (mogoče prvič v življenju) spodbujali in prenašali vse akutne znake bolezni brez kakršnihkoli sredstev za tlačenje le-teh, vse dokler se telo ne bo pozdravilo. Zato je cilj celostnega zdravljenja pravzaprav le aktivacija samoozdravitvenih sposobnosti telesa in nikakor odpravljanje simptomov. Glede na zgoraj navedeno je jasno, da premagovanje kronične bolezni ni enostavno, hitro in linearno. Je dinamičen proces, ki največkrat traja eno do dve leti.

 

Vir: Karin Rižner

KO ZBOLI TERAPEVTKA

Komentiraj

Tako pa je doletelo tudi mene. Že cel mesec sem prav čutila, da se me nekaj loteva, da manjka samo še tista pika na i in bo tudi moj imunski sistem klonil pod težo stresa in izgorelosti. Ker sem se cel  mesec september zelo intenzivno pripravljala na izpit iz zdravstvenih vsebin, enostavno nisem imela niti dneva časa, da bi si odpočila, normalno zadihala ter napolnila baterije. Upala sem samo, da me kaj ne zgrabi pred izpitom, vsak dan pridno uživala Altrient liposomski vitamin C (mimogrede ga priporočam vsem, ki  bi si želeli okrepiti imunski sistem ali prebolevate kakšno virozo, saj ima najvišjo biološko razpoložljivost med vsemi oralnimi oblikami vitamina C), veliko zelenjave ter tako nekako vse skupaj očitno samo zamaknila.

Včeraj me je pričela boleti glava, v sinusih mi je razbijalo in bolečina v grlu je spominjala na vnete mandlje. Še kakšni dve leti nazaj, bi cel dopoldan presedela v čakalnici pri zdravnci, čakala na izvide krvnih presikav in verjetno odšla domov s škatlico antibiotikov. Nato bi naslednjih pet dni preživela priklenjena na posteljo in čakala, da simptomi izzvenijo, da tablete opravijo svoje. Bolečino bi si lajšala z lekadoli ali aspirini ter prav tako zbijala povišano telesno temperaturo.

Še dobro, da so ti časi mimo.

Včeraj sem se le namestila na stol, prijela elektrode v roke, opravila bioresonančno testiranje, ki je pokazalo bakterijsko infekcijo na mandljih ter sinusih. Prejela sem  terapije za podporo imunskemu ter limfnemu sistemu ter protibakterijsko terapijo. Kar hitro se mi je zvišala telesna temperatura, tako da sem se zvečer zgodaj spravila v posteljo ter se okrepila s sveže stisnjenim  sokom rdeče pese (za kaj vse je dober in kako ga uživati vam zaupam naslednjič). Zjutraj več nisem imela povišane temperature, sinusi so popolnoma vredu, mandlje pa še malenkost čutim in potrebujejo še eno protibakterijsko terapijo.

Ob akutnih zadevah je bioresonančna terapija zelo učinkovita, saj pohitri proces zdravljenja ter okrepi odziv imunskega sistema. Učinki so takojšnji in presenetljivi. Če svoje telo podkrepim še z ogromnimi količinami vode, vitaminom C ter sveže stisnjenimi zelenjavnimi sokovi pa sem tako jaz, kot tudi moji najbljižji ter pacienti v najkrajšem možnem času ozdravljeni.

Vsekakor pa se je potrebno zavedati, da je nezdravljena angina izredno nevarna, saj lahko toksini bakterij negativno vplivajo na ledvice, sklepe ter srčne zaklopke. Zato je vsekakor potrebno hitro ukrepanje ter vzpodbujanje razstrupljanja in dovolj počitka, da se telo regenerira.

OSEM STEBROV ZDRAVJA

Komentiraj

Osem stebrov zdravja je vodilo terapevtske prakse. Je nekaj, s čemer seznanjamo vsakega pacienta, ki prestopi naš prag, saj teh osem stvari predstavlja temelje dolgega in kvalitetnega življenja, brez kroničnih zdravstvenih težav.

Za teh osem zlatih pravil sem izvedela od priznane bioresonančne terapevtke Karin Rižner, ki je tudi napisala in javno delila besedilo, ki ga sedaj jaz delim z vami. Besedilo bom delila nespremenjeno, saj bi bilo karkoli spreminjati nesmiselno, mi je pa zdravilski škrat prišepnil, da se obetajo spremembe oz. da se bo v kratkem dodal še kakšen steber. O vsem vas bom seveda sproti obveščala.

Prav tako me lahko “pocukate za rokav”, v kolikor želite pdf. dokument celotnega besedila.

Izhodišča celostnega zdravljenja so sopomenka za individualni življenjski slog, ki je pogoj za zagotavljanje in ohranjanje zdravja. Pomenijo stebre, na katerih temelji naša “hiša” in so trdno izhodišče za zdravo življenje. Te stebre oziroma temelje določajo:

1. prehrana,
2. pitje,
3. nega telesa,
4. spanje,
5. gibanje,
6. skrb za psihično ravnotežje,
7. stik z zemljo,
8. sončenje.

V procesu ozdravitve in ohranjanja zdravja so pomembni prav vsi stebri. Ni dovolj, da poskrbimo samo za enega, na primer za zdravo prehrano ali dovolj pijače. Da bi dosegli optimalno zdravje, moramo poskrbeti za prav vse stebre.

Zagotavljanje in ohranjanje zdravja ni zgolj naloga terapevta. Terapevt lahko z bioenergijskim testiranjem določi le posamezna izhodišča teh stebrov. Z doslednim življenjskim slogom je treba stebre, na katerih temelji zdravje, postaviti in oblikovati tako, da zagotovimo in ohranimo zdravje. Prav v celostni medicini je uspeh terapije neposredno odvisen od sodelovanja pacienta in njegove pripravljenosti, da prevzame odgovornost za lastno zdravje.

Vir: Karin Rižner, Center za bioresonanco