GRAJENJE ZDRAVJA

Ste vedeli, da je zdrava prebava ključ do optimalnega zdravja?

Pojasnila bom, zakaj je zdravje prebave pomembno za splošno zdravje, kakšni so simptomi, ki vam poskušajo povedati kakšno je stanje vaše prebave in kako lahko izboljšate zdravje črevesja.

Zakaj je prebavni trakt tako pomemben?

Prebavni trakt je pomemben zaradi štirih razlogov:

  1. ABSORPCIJA: to je mesto, kjer absorbiramo hranljive snovi iz hrane, ki jo jemo, in prav te hranilne snovi oskrbujejo vsako celico našega telesa. Dobesedno smo tisto, kar jemo! Naša telesa so sposobna presnoviti hrano, ki jo zaužijemo ter jo vgraditi v vsako celico, tkivo in organ v našem telesu. Torej kaj jemo in kako dobro naš prebavni trakt absorbirajo hranil iz hrane, ki jo jemo, narekuje zdravje našega telesa. V boljši formi kot je naš prebavni trakt, boljše je naše zdravje.
  2. IZLOČANJE: učinkovito izločanje toksinov jeodvisno od prebavnih poti. Če toksinov prebavna pot ni sposobna učinkovito odpraviti, se ponovno absorbirajo in lahko motijo normalno delovanje našega celotnega sistema.
  3. PREGRADA: Za zunanji svet imamo tako kemične kot fizične ovire, ki nadzorujejo kaj lahko vstopiv naš sistem in kaj naj ostane zunaj. Naša “vojska” pravi, da bomo sprejeli samo tisto, kar nam bo koristilo. Kemične ovire, ki so del prebavnega trakta so klorovodikova kislina, prebavni encimi in naš mikrobiom. Fizična ovira so sluznice. Med celicami v tem delu prebavnega trakta so tesna stičišča, ki držijo celice skupaj in nas ščitijo pred čimerkoli, kar bi lahko prišlo v telo in neugodno vplivalo na nas. Če je katera koli od teh ovir v slabem stanju, lahko v telo vdrejo snovi, ki ne bi smele.
  4. ČIŠČENJE IN UNIČEVANJE: tik ob celicah sluznice, ki prekriva prebavni trakt, se nahaja zbirka imunskih celic, ki jih imenujemo Peyerjeve plošče, ki so del limfatičnega tkiva povezanega s črevesjem (GALT). Te celice poenostavljeno pregledujejo vse, kar prihaja skozi sluznico in odločijo kaj lahko prehaja in kaj ne. Te imunske celice so del limfnega sistema in kar okoli 80% limfnega sistema se nahaja v prebavnem traktu. Sodelujejo torej pri čiščenju tkiv in premiku neželenih snovi iz telesa.

Kako ocenimo delovanje prebavnega trakta?

Oceniti moramo:

  • Kaj vnašamo v svoje telo? Kakšno hrano jemo?
  • Kako se počutimo, ko hrana prehaja skozi prebavni trakt?
  • Gibanje črevesja? Kako poteka naše izločanje?

Ko si odgovorimo na ta vprašanja, imamo že boljši vpogled v delovanje prebavnega trakta.

Indikacije, da imamo težave s prebavo

  1. Bolečina / nelagodje – pekoč občutek v prsih ali trebuhu ali občutek, da nam hrana obleži v želodcu = “vnetje” v prebavnem traktu
  2. Plini – napihnjenost, vetrovi, spahovanje, prebavne motnje = “nepravilno prebavljanje” hrane, ki jo uživamo
  3. Slaba peristaltika – nezmožnost izločanja vsaj enkrat na dan, ne prebavljena hrana v blatu, driska, vodeno blato, mehko vlato, pretrdo blato = “neravnovesja v črevesni flori

DESET karakteristik idealne prebave

Kadar koli pridete v našo ordinacijo, bodite pripravljeni, saj vas bomo ogromno spraševali o ključnem vidiku vašega zdravja, ki nam bo omogočil odličen vpogled v dogajanje v vašem telesu ter v to kako dobro vaš sistem deluje in kakšno je vaše splošno zdravje. Ta ključni kazalnik za zdravje je vaša prebava.

Če razumete, kaj je NORMALNO, potem lahko bolje prepoznate, kdaj je vaše blato nenormalno.

  1. srednje do svetlo rjave barve,
  2. oblikovan (ostane skupaj),
  3. gladek, enoten in mehke konsistence,
  4. premer 2,5-5cm,
  5. dolžine 45cm,
  6. rahlo ukrivljen (v obliki črke S),
  7. blag vonj,
  8. potone počasi (ne plava in se ne potaplja hitro),
  9. Izločati je potrebno 1-3 krat na dan,
  10. Izločati je potrebno z lahkoto, brez napenjanja ali bolečin. Ni nam treba sedeti in dolgo čakati, da opravimo potrebo.

Vse, kar je zunaj tega običajnega opisa, se šteje za ABNORMALNO in nam daje indikacije, da se v telesu pojavijo neravnovesja. Kot zdravilci smo usposobljeni za to, da odkrijemo funkcionalna neravnovesja v sistemu, pomagajo telesu povrniti ravnotežje in vas vodimo na poti do idealnega izločanja.

Če imate katerega od naslednjih stanj:

 Prebavne motnje
 Alergije, astma
 Slabo stanje kože
 Imunske motnje
 Vnetna stanja
 Bolezni sklepov
 Kronični sinusitis
 Utrujenost
 Kardiovaskularna stanja
 Presnovne bolezni
 Malignosti
 Depresija
MORATE POZDRAVITI ČREVESJE!

Vnetje in kronične bolezeni

Za vse kronične bolezni obstaja en vzrok in to so vnetja. Lahko rečemo, da so vse kronične bolezeni povzročajo vnetja. To je dobro razumljen koncept celo v svetu običajne medicine, pri katerem bi najprej uporabili protivnetna zdravila za zdravljenje in potem, če ne delujejo, zaustavili celoten imunski sistem z nekaterimi imunosupresivi. Kar morate razumeti je, da je vnetje samozaščitni mehanizem za odstranjevanje škodljive snovi v njegovem okolju. Primer je lahko tudi gripa, telo zažene vnetni odziv, da izkorenini storilca -virus. To je zdrav imunski odziv.

Težava nastane takrat, ko trajni dražljaji nenehno aktivirajo vnetni proces ter vodijo v poškodbe tkiv in celično disfunkcijo. Sicer seveda želimo “pogasiti ogenj” oz. se znebiti simptomov, vendar prav tako želimo ugotoviti, kaj jih povzroča.
Želimo pogasiti ogenj, vendar želimo tudi ugotoviti, kaj povzroča požar. Kar pa je pravi izziv, saj je vzrokov ponavadi več.

Najpogostejši vzroki kroničnega vnetja:

  1. Nekompatibilnost z določenimi živili: specifična hrana lahko povzroči vnetje v prebavnem traktu vsakič, ko jo zaužijemo. To se lahko kaže kot alergija na hrano, intoleranca ali preobčutljivost.
  2. Imunski izzivi: pogosto se naša telesa ne morejo učinkovito boriti proti okužbam, vključno z virusi, bakterijami, glivicami ali paraziti. To v našem telesu pušča nizko stopnjo okužbe, ki povzroča stalno
    obremenitev našega imunskega sistema.
  3. Težke kovine: izpostavljenost težkim kovinam, kot so živo srebro, svinec, aluminij ali kadmij iz okolja, hrane in zobozdravstvenih posegov,… lahko povečajo našo obremenitev s težkimi kovinami do te stopnje, da je naše telo ne more več učinkovito obvladati.
  4. Okoljski strupi: v našem vsakdanjem ali v nevarnem okolju lahko pride do izpostavljenosti okoljskim toksinom, ki lahko vstopijo v naš krvni obtok in ciljajo na določene organe ter motijo pravilno delovanje organov in živčnega sistema.
  5. Fizični stresorji, kot so poškodbe, operacije, brazgotine, strukturna neravnovesja: poškodbe ob rojstvu, prometne nesreče ali padci in operacije lahko povzročijo fizične omejitve v organih, ki lahko ovirajo njihovo sposobnost optimalnega delovanja. Brazgotine na koži, ki so rezultat operacij, kot so večje operacije, carski rez, manjši šivi ali opekline, lahko ustvarijo motnjo v bioelektričnih tokovih, ki tečejo po naši koži. Bioelektrični tok v koži je odgovoren za oskrbo z biološko energijo in pretok nevroloških informacij po telesu, pa tudi kot pomoč pri ohranjanju energijskega ravnovesja znotraj sistema. Brazgotina ima lahko kar 100-krat večjo električno aktivnost kot normalno tkivo, ki jo obdaja.
  6. Čustveni konflikti: obstajajo nerešeni konflikti, ki se zataknejo v živčnem sistemu in vplivajo na pravilno delovanje določenih organov.

Ključ do pravega zdravljenja je prepoznavanje in odstranjevanje vzrokov vnetja.

Razlogi za upad raznolikosti mikrobioma prebavnega trakta:

Vsi imamo celoten ekosistem bakterij in glivic, ki živijo v našem prebavnem traktu in bolj raznolike kot so te kolonije, bolj zdravi smo. Ko raznolikost mikroflore upada, to povzroči zdravstvene probleme, vključno s prebavnimi težavami, znižanim imunskim sistemom, alergije in avtoimunske bolezni.

Tu je DEVET vzrokov za upad raznolikosti mikroflore:

  1. Zaradi povečanega števila carskih rezov- skozi vaginalni porod dobimo veliko mikrobov.
  2. Prekratek čas dojenja ali sploh brez dojenja, saj si prav s pomočjo dojenja izgradimo temelj naših mikrobov.
  3. Prekomerna uporaba antibiotikov. Otroci povprečno jemljejo antibiotike 1-krat na leto do svojega 20. leta starosti. Antibiotiki uničijo tudi vse dobre bakterije.
  4. Živina je obremenjena z antibiotiki. Ko zaužijemo živalsko meso s tem dobimo tudi odmerek antibiotikov.
  5. Zelenjava se škropi s pesticidi, herbicidi, insekticidi, katerih namen je ubijanje mikrobov. Žal se vse to nahaja v hrani, vodi in zraku.
  6. Klor v naši pitni vodi ubija dobre mikrobe v črevesju.
  7. Uporaba sredstev za čiščenje rok in antibakterijskih mil ubija dobre mikrobe.
  8. Okoljski toksini, težke kovine, aditivi in konzervansi za hrano, genetsko spremenjeni organizmi (GSO) motijo naš mikrobiom.
  9. Slaba prehrana – porast je v uporabi hrane z veliko predelanega sladkorja, rafiniranih ogljikovih hidratov, nezdravih maščob, ki povzročajo razrast slabih bakterij in glivic.

Zato je v našem mikrobiomu zelo zmanjšana raznolikost in zato se soočamo s toliko zdravstvenimi problemi.

Naš pristop k sanaciji prebavnega trakta

Veliko je ljudi s težavami prebavnega trakta. Naša prebava je bistvenega pomena za dobro zdravje.

  1. Zmanjšajte vnetje – “gašenje ognja”. Izločiti je potrebno večino
    vnetne hrane in obremenitev s strupi. Ogenj je treba pogasiti, preden lahko nadaljujemo.
  2. Ozdravite sluznico prebavnega trakta. Kadar je prebavni trakt izpostavljen trajnemu vnetju, to privede do poškodbe sluznice prebavnega trakta, ki povzročajo presledke in luknje med celicami sluznice, kar ogroža celovitost prebavnega trakta.
  3. Uravnotežite mikrobiom / mikrofloro prebavnega trakta. V našem prebavnem traktu živijo številne dobre bakterije in glivice, kar pa lahko onemogoči uživanje napačne hrane, povečana obremenitev s strupi, pogosto jemanje antibiotikov in drugih zdravil.
  4. Ponovno vzpostavite pravilno delovanje prebavnega trakta.

Tukaj je nekaj načinov za izboljšanje prebavnega zdravja:

  1. odpravite vnetno hrano

To je hrana, ki vključuje pšenico, kravje mleko in rafiniran sladkor. Izločanje teh glavnih vnetnih živil pomaga zmanjšati vnetje v prebavnem traktu, pomaga ugasniti ogenj in dovoliti tkivom, sluznici oz. oblogi prebavnega trakta, da se lahko zaceli.

ZAKAJ PŠENICA?

Pšenica se nahaja v kruhu, testeninah, žitaricah, pecivih, piškotih in še v veliko drugih živilih. Prva težava s pšenico je, da se je v zadnjih sto letih spremenilo zrno pšenice. Zrnje je bilo v več generacijah večkrat hibridizirano in sedaj vsebuje zelo visok odstotek glutena. To je bilo storjeno za izdelavo močnejše strukture testa, s čemer se izboljša kakovost peke. Gluten je velik protein, ki je izziv za razgradnjo že v majhnih količinah, naša telesa pa ga presnavljajo (razen če imate celiakijo ali intoleranco na gluten), vendar v velikih količinah v vsakem primeru povzroča vnetje v našem prebavnem traktatu, ker ga preprosto ne moremo učinkovito presnoviti. Tudi gluten napada tesna stičišča, ki držijo celice prebavnega trakta skupaj in tako naredijo luknje v prebavnem traktu. Vse te spremembe zrnja so bile izvedene brez upoštevanja učinkov na
zdravje ljudi.

Drugi problem pšenice je povezan s herbicidnim glifosatom. Kmetje ga uporabljajo za uničenje nezaželene vegetacije. V poznih devetdesetih so začeli prakso, imenovano “Izsušitev”, pri kateri pridelek pšenice škropijo z glifosatom tik pred spravitvijo. Tale praksa poskrbi za več semena in ima za posledico večji pridelek in zgodnejšo letino, vendar vodi tudi do ostanka glifosata na pšeničnih izdelkih. Pokazalo se je, da glifosat moti mikrobiom, poškoduje črevesje, okrne poti razstrupljanja.

Glede na to, svojim strankam priporočam, da se izogibajo pšenici v vseh oblikah.

ZAKAJ KRAVJE MLEKO?

Kravje mleko najdemo v jogurtu, siru, sladoledu in še v veliko ostalih živilskih produktih. Problem kravjega mleka je v beljakovini, imenovani kazein. Kazein je velik protein, ki je zasnovan za prebavo krav. Zato, ko ga skušamo metabolizirati, ga ne moremo razgraditi učinkovito in to vodi v vnetja našega prebavnega trakta.

Kravam mlekaricam so tudi dodali hormone, da bi krava postala močnejša in večja. Ti sintetični hormoni porušijo naše naravno ravnovesje hormonov.

Kravam dajejo tudi antibiotike, ki prehajajo v mleko in ubijajo naše dobre bakterije v telesu, kar lahko negativno vpliva na naše zdravje.

S postopkom pasterizacije, segrevanjem mleka, se uničijo patogeni povzročitelji, vendar tudi denaturirajo encimi in pobijajo koristne bakterije. Zato nimamo koristi od encimov ali dobrih bakterij v kravjem mleku.

Zaradi vsega tega, se je dobro držati vstran od kravjega mleka, saj s kemikalijami, ko so mu dodane in vsem prej naštetim nima velike prehranske vrednosti.

Obstajajo tudi druge možnosti. Kravje mleko lahko nadomestite z ovčjim ali kozjim, njihov kazeinski protein je krajši in lažji za našo presnovo. Kot alternativo lahko uporabite tudi riževo, mandljevo, kokosovo ali ovseno mleko.

ZAKAJ BELI, RAFINIRAN SLADKOR?


Beli rafinirani sladkor lahko najdemo v bombonih, čokoladi, soku, pekovskih izdelkih, kečapu, solatnih prelivih, omakah,…

Beli rafinirani sladkor telesu ne zagotavlja nič prehranske vrednosti. Sladkor se prideluje iz sladkornega trsa ali sladkorne pese, nato s segrevanjem, mehansko in s kemično obdelavo odstranimo vse vitamine, minerale, beljakovine, maščobe, encime in vlaknine dokler ne ostane samo sladkor. Sladkorju se odvzame vsa hranila, zato je njegova hranilna vrednost za telo enaka nič. Vse kar je ob procesu predelave ostalo je visoko rafinirana, izolirana, koncentrirana, kemično manipulirana različica rastlinskega vira. Beli rafinirani sladkor tako ni živilo, temveč je
kemikalija, pridobljena iz rastlinskih virov.

Beli rafinirani sladkor izčrpava naš imunski sistem, ki je telesni samozaščitni mehanizem proti tujim snovem, okužbam, toksinom in celo rakavim celicam. Sladkor zmanjšuje delovanje belih krvnih celic, zmanjšuje proizvodnjo protiteles, ki so beljakovine, ki se vežejo in aktivirajo tuje napadalce v telesu. Sladkor posega v transport vitamina C v celice, ki je hranilo, ki igra vitalno vlogo pri delovanju imunskega sistema. Sladkor povzroča mineralna neravnovesja, ki oslabijo imunski sistem.

Sladkor hrani nezdrave bakterije in glivice v črevesju, kar vodi v zaraščanje nezdravih bakterij in glivic ter povzroča neravnovesje mikrobioma.

Uživanje sladkorja hitro poviša krvni sladkor in vodi do oslabljene trebušne slinavke, saj trebušna slinavka sprošča inzulin, da pomaga uravnavati raven sladkorja v krvi. Oslabljena trebušna slinavka vas naredi bolj dovzetne za diabetes.

Sladkor je 8-krat bolj zasvoljiv od kokaina. Po pregledu možganov se je ob uporabi sladkorja prižgal center možganov za zasvojenost.

Sladkor povzroča vnetja in poškoduje vsako celico telesa. Prekomerno lahko ta kronična vnetja povzročijo hude dolgotrajne poškodbe telesa.

Naravna sladila, kot so surov med, pravi javorjev sirup, stevija in kokosov sladkor so sprejemljive alternative, po katerih lahko posežete brez vseh negativnih učinkov na vaš imunski sistem.

Zato se je treba, da bo naše telo zdravo, izogibati pšenici, kravjemu mleku in rafiniranemu sladkorju.

2. Jemljite kakovostne probiotike

Probiotiki so dobre, zdrave bakterije, ki bodo pomagale zgraditi temelje zdrave mikroflore v prebavnem traktu. Raziskave kažejo, da bolj kot je zdrav naš prebavni trakt, bolj zdravi smo. Priporočam profesionalne probiotike blagovnih znamk, saj bodo to mikrobi, ki jih naše telo zlahka prepozna in asimilira in bo pripomogel k izgradnji temelja mikrobioma.

3. Vključite naravne probiotike v vašo prehrano

Fermentirana živila vsebujejo naravne probiotike, ki pomagajo graditi zdravo mikrofloro prebavnega trakta.

Naravni probiotiki:

  • fermentirana zelenjava, kot je npr. kislo zelje ali repa
  • fermentirani mlečni izdelki, kot sta kefir in jogurt iz ovčjega ali kozjega mleka
  • fermentiran čaj, kombuča

4. Vključite prebiotike v vašo prehrano

Prebiotiki so hrana zdravih bakterij in pomagajo zdravim bakterijam, da se razmnožijo in se ponovno naselijo v prebavnem traktu.

Naravni prebiotiki:

Vsebujejo inulin, vrsto rastlinskih vlaken

  • šparglji
  • česen
  • jeruzalemska artičoka
  • čebula

Vsebujejo arabinogalaktane, vlaknine na rastlinski osnovi, ki izboljšujejo mikrobno raznolikost

  • korenje
  • por
  • redkev
  • paradižnik
  • kurkuma

5. Uživajte zdrave maščobe

Zdrave maščobe so gradnik naših celic, zato bo uživanje zdravih maščob dalo našim telesom gradnike, da popravijo morebitne poškodbe sluznice
prebavnega trakta.

Zdrave maščobe

  • avokado
  • oreščki in njihova masla – mandlji, makadamija,… (razen arašidov)
  • semena in masla in semen – sončnično maslo
  • laneno seme in olje
  • konopljino seme in olje
  • kokosovo olje
  • sončnično olje
  • olivno olje

6. Jemljite L-glutamin

L-glutamin je aminokislina, ki se naravno proizvaja v telesu. Dopolnila so
naravno pridobljena iz fermentirane zelenjave. L-glutamin pomaga zmanjšati vnetje v prebavnem traktu in poveča obnavljanje tkiv. Običajno odmerjanje je 5-10 gramov na dan.

Izčrpane nadledvičnice in kaj storiti, če se soočate z “burn out” sindromom?

Utrujeni ste, vendar ne “normalno” utrujeni. Poznate svoje telo in govori vam, da nekaj ni prav. Torej zakaj je enega izmed najpogostejših razlogov zaradi katerega ljudje obiščejo zdravnika, tako težko diagnosticirati? Morda zato, ker večina specialistov medicine ne priznava izčrpanosti nadledvične žleze, dokler le ta ne privede praktično do adrenalnega zloma. Endokrinologi so mnenja: “Nobenega znanstvenega dokaza ni, da je izčrpanost nadledvične žleze resnično zdravstveno stanje.”

Če se soočate s simptomi nadledvične izčrpanosti, je čas, da prevzamete nadzor nad svojim zdravjem.

1. del: Kaj sploh je izčrpanost nadledvične žleze?

Nadledvični žlezi sta dve majhni žlezi, ki sta locirani nad ledvicami. Vključeni sta v proizvodnjo več kot 50 hormonov (med njimi tudi kortizol), ki so potrebni za izvajanje skoraj vsake telesne funkcije, od katerih so mnoge bistvene za življenje. Kadar smo pod stresom, se kortizol sprošča v krvni obtok. Utrujenost nadledvične žleze, kot jo razlagamo, je posledica dolgotrajne izpostavljenosti stresu kar vodi do nizkega stanja kortizola. Izčrpavanje nadledvične žleze povzroča simptome navedene v 2. delu.

Potencialni vzroki:

  • Stresne situacije, kot so smrt ljubljene osebe, ločitev, izguba službe, celo dolgotrajna izpostavljenost novicam, ki poročajo o množičnih umorih, politiki in terorizmu.
  • Dolgotrajen stres in / ali bolečina
  • Negativno razmišljanje in čustvena travma
  • Pomanjkanje spanja
  • Slaba prehrana
  • Občutljivost na določeno hrana
  • Zanašanje na stimulanse, kot so kofein ali energijske pijače
  • Operacija

2. del: Simptomi

Obstaja veliko simptomov, ki spremljajo stanje nadledvične izčrpanosti:

  • Avtoimunske bolezni
  • Kronična utrujenost
  • Megla v glavi
  • Izguba las
  • Hormonsko neravnovesje
  • Slab odziv na stres
  • Inzulinska rezistenca
  • Zmanjšan libido
  • Razdražljivost
  • Depresija
  • Izguba mišične mase ali kostne mase
  • Obolenja kože
  • Motnje spanja
  • Povečanje telesne mase
  • Izguba telesne mase
  • Potreba po sladki in slani hrani

Zakaj toliko simptomov? Ker so nadledvične žleze odgovorne tudi za uravnoteženje hormonov, kot so:

Glukokortikoidi – hormoni, ki uravnavajo krvni sladkor vašega telesa, pomagajo pri presnovi energije in hrane, pomagajo vašemu telesu zmanjšati stres in upravljati vaš imunski odziv (npr. kortizol).

Mineralokortikoidi – hormoni, ki ohranjajo zdrav krvni tlak, uravnavajo nivo hidracije v krvi in ​​ohranjajo zdravo kri tako, da količina natrija in kalija ter s tem količina vode v telesu ostane uravnotežena (npr. aldosteron).

Spolni hormoni – estrogen, progesteron in testosteron.

Adrenalin / epinefrin – hormoni, ki vplivajo na zdravje srca ter poskrbijo, da so vsi deli telesa preskrbljeni s krvjo in v jetrih pretvarjajo glikogen v glukozo.

3. del: Kako ponovno vzpostaviti vitalnost?

Zdravljenje nadledvične utrujenosti vključuje zniževanje vpliva stresa na telo in um, odpravljanje toksinov, izogibanje negativnemu razmišljanju in podporo telesa z zdravo hrano, dodatki in pozitivnim načinom razmišljanja.

V vsakem primeru za obnovitev nadledvične žleze je prehrana ogromen dejavnik.

Obstajajo številna živila, ki nudijo podporo nadledvične žleze, kar vam pomaga nadgrajevati energijo nadledvične žleze, da se vaš sistem lahko vrne ravnovesje. Toda najprej morate začeti z odstranjevanjem določenih živil, ki so težje prebavljiva in vsebujejo morebitne strupe ali kemikalije iz okolja.

Živila, ki se jim je treba izogniti, so:

  • Kofein, ker lahko moti  ciklus spanja in otežuje okrepiti nadledvične žleze
  • Sladkor in sladila
  • Ogljikovi hidrati, ker je vnetje, ki ga lahko povzročijo še posebej problematično pri nadledvični utrujenosti. Mnogi ljudje hrepenijo po tovrstni hrani, saj jim nudi trenutno zadovoljstvo, vendar na koncu oslabi nadledvične žleze
  • Predelana živila
  • Predelane mesnine (nasvet: pri nakupu mesa za podporo nadledvične žleze se držite govejega mesa pašnega goveda ter mesa piščancev/puranov v prosti reji ter ga uživajte v zmernih količinah)
  • Hidrogenirana olja: ker so zelo vnetna in lahko povzročijo dodatno vnetje nadledvične žleze. (nasvet: poskusite uporabljati samo dobre maščobe, kot so kokosovo olje, oljčno olje, organsko maslo ali ghee.)

Nato na vaš jedilnik dodajte živila, ki so polna hranil,  so hitro prebavljiva in imajo zdravilne lastnosti kot so:

  • Kokos
  • Olive
  • Avokado in druge zdrave maščobe
  • Cvetača, brokoli, brstični ohrovt itd.
  • Ribje maščobe (npr. lovski losos)
  • Piščanec in puran iz proste reje
  • Kostna juha
  • Oreški, kot so orehi in mandlji (ne v prevelikih količinah)
  • Semena, kot so bučna, chia in lanena
  • Kelp in morske alge
  • Keltska ali himalajska morska sol
  • Fermentirana živila bogata s probiotiki
  • Chaga in zdravilne gobe

Ta živila pomagajo premagati utrujenost nadledvične žleze, ker so zelo hranljiva, imajo nizko vsebnost sladkorja in so polna zdravih maščob in vlaknin.

Vzemite dodatke in prehranska dopolnila ter adaptogena zelišča, ki pomagajo pri izčrpanosti nadledvične žleze.

Drug  ključ za premagovanje utrujenosti nadledvične žleze je uporaba pravilnih dodatkov prehrani ter adaptogenih zelišč. Pravi izziv je, da v telo vsak dan vnesete dovolj vsakega hranila, ki ga potrebujete. Zato je včasih pametno uporabljati prehranske dodatke kot so vitamini in minerali, ki so še posebej pomembni za delovanje nadledvične žleze. Da preverite vašega mineralnega stanja ter pridobite natančen vpogled v količino in minerale, ki jih potrebujete se lahko odločite tudi za naš Oligoscan – test mineralov.

Poleg tega obstajajo nekatera zelišča in začimbe, ki lahko pomagajo preprečiti utrujenost nadledvične žleze in podpirati energično, živahno življenje. Pri nas vam lahko pomagamo pri tem, kateri dodatki in zelišča bi bili najboljši za podporo zdravju vaše nadledvične žleze.

Zmanjšajte stres, ki slabi vaše nadledvične žleze

Zadnji in najpomembnejši ključ za obnovo nadledvične funkcije je, da kontrolirate svoj um in obvladate stres. Bodite pozorni na svoje telo!

  • Počivajte, ko se počutite utrujeni
  • Spite 8-10 ur na noč
  • Izogibajte se poznemu počitku in uvedite redni spalni cikel – v posteljo pojdite pred 10 uro
  • Smejte se in naredite nekaj zabavnega vsak dan
  • V kolikor je mogoče zmanjšajte stres na delu
  • Jejte redno in hranljivo
  • Tudi zmerna vadba kot je joga ali hoja lahko pomagata
  • Izogibajte se negativnim ljudem in raziskujte svojo osebnost
  • Vzemite si čas za sebe

Sodelujemo s številnimi posamezniki, ki trpijo zaradi adrenalne utrujenosti in jim pomagamo, da začnejo potovati nazaj k sebi, da se počutijo bolje. Pokličite ali pišite nam, da si povrnete svojo vitalnost!

VIR

 

 

 

 

JOD – podcenjen element v sledovih

Večina ljudi misli, da jod najverjetneje shranjuje žleza ščitnica in da ga v telo vnesemo z jodirano namizno soljo. Ali ste vedeli, da ženske dojke lahko shranijo več joda kot ščitnična žleza? Ogromno organov našega telesa je odvisno od tega elementa v sledovih.

Jod je bistven element v sledovih v našem telesu. Čeprav ga telo potrebuje v sorazmerno majhnih količinah, le-tega ne more ustvariti samo, ampak ga mora absorbirati preko hrane.

In to ni enostavno. Jod se nahaja večinoma v oceanih, medtem ko je vsebnost joda v prsti relativno nizka. Sadje, žita in zelenjava torej vsebujejo le majhne količine joda. Delež joda v živalskih živilih, kot so jajca in mleko, je zdaj zaradi obogatitve živalske krme z jodom višji kot v preteklosti. Vendar so še vedno absolutni vrhunski dobavitelji joda morske alge in morske ribe.

Naključno odkritje joda

Jod je ena od mnogih naključnih odkritij znanosti: v Napoleonovih vojnah je lesni pepel za proizvodnjo smodnika postal redek. Proizvajalci so si zato pomagali s pepelom iz morskih alg, ki se je obilno razširil na obali Bretanije in Normandije.

Nekega dne leta 1811 je solinarski ustvarjalec Bernard Courtois iztisnil malo preveč žveplene kisline na pepel v svojem kotlu. Nenavadni vijolični hlapi so se dvignili in kristalizirali na stenah kotla do sijoče kovinske plasti. Po nekaj poskusih ponovitve svojega odrkitja, je Courtois preučeval novo odkrit element in pozneje so ga poimenovali: jod, po starodavni grški besedi za vijoličasto barvo ioeidēs .

Že 1500 let pred našo dobo, dolgo pred odkritjem elementa v sledovih jod, so starinski avtorji poročali, da so pepel iz morskih alg in morskih spužev uporabljali za zdravljenje ščitničnih žlez. Toda šele leta 1895 je bil nemški kemik Eugen Baumann sposoben odkriti jod v človeškem ščitničnem tkivu.

Jod in ščitnica

Danes je znano, da ščitnica potrebuje jod za izdelavo tiroidnih hormonov tiroksina (T4) in trijodotironina (T3). Ti nadzirajo številne metabolične procese v telesu in med drugim regulirajo delovanje srca, telesno temperaturo, cirkulacijo in živčni sistem. Odločno vplivajo na celoten razvoj in še posebej razvoj možganov otrok.

Najpogostejši in izrazit simptom pomanjkanja joda je golša, ki so jo že opisali antični avtorji. Ko ščitnica nima joda, producira premalo hormonov in nato tvori vedno več novih celic, da bi nadomestila pomanjkljivost. Posledice so spremembe v tkivih (noduli) in / ali disfunkcije (prekomerno in premalo delovanje), od katerih se lahko razvijejo druge bolezni.

Čeprav – ali ravno zato, ker mnoge motnje ščitnice povzroči pomanjkanje joda, se ponavadi pregledajo ravni ščitničnih hormonov namesto nivoja joda. Bolniki običajno prejmejo standardni odmerek joda in / ali pripravka tiroksina. Sintetični L-tiroksin (levotiroksin) je eno od najbolj predpisanih zdravil po vsem svetu. Vendar tiroksin ne more pokriti pomanjkanja joda.

Jod in drugi organi

Enostransko osredotočanje na ščitnico ne upošteva, da mnogi drugi organi potrebujejo in porabijo jod v telesu. Za prevoz joda iz krvnega obtoka v celice številnih organov se uporabljajo posebne transportne beljakovine, tako imenovane natrijev-jodid-simporterji. Te so dokazano med drugim v gastrointestinalnem traktu, žlezi slinavki, ledvicah, jajčnikih, placenti, prostati in nekaterih možganskih področjih.

Žleze v prsih imajo še posebno visoko porabo joda. Med nosečnostjo in dojenjem lahko celo shranijo več joda kot ščitnična žleza. Za to obstaja dober razlog: materino mleko namreč oskrbujejo z jodom. Že v dvanajstem tednu nosečnosti ima plod lastne ščitnične hormone in mati mora hkrati z jodom oskrbovati dve žlezi ščitnici.

Noseče ženske in doječe matere imajo zato povečajo potrebo po jodu.

Pomanjkanje joda, zlasti v nosečnosti in prvih letih življenja, lahko pomembno vpliva na otrokov razvoj možganov in telesno rast. Najresnejši zaplet pomanjkanja materinega joda je kretinizem, prirojeni hipotiroidizem z ogromnimi telesnimi in duševnimi motnjami. V Evropi je kretinizem v današnjih časih zelo redek, vendar še vedno prizadene milijone ljudi po vsem svetu.

Potreba po jodu in oskrba z jodom: Koliko joda je potrebujemo?

Pomanjkanje joda je globalni problem, ki prizadene okoli dve milijardi ljudi po vsem svetu.

Kljub uporabi jodirane soli je še vedno velik odstotek ljudi, ki niso dovolj oskrbljeni s tem pomembnim elementom v sledovih.

“Priporočeni vnos” se nanaša samo na potrebe ščitnice

Nemška Nutrition Society (DGE) priporoča odraslim dnevno 200 mikrogramov dnevnega vnosa joda, nosečnice in doječe matere naj bi uživale 230 ali 260 mikrogramov.

Poleg tega strokovnjaki sedaj ocenjujejo, da je dejanska potreba po jodu veliko višja, saj so priporočene količine dovolj le za delovanje žleze ščitnice.

Spremljevalci in tekmeci v organizmu

Poleg tega nam včasih manjkajo pomembna hranila, ki so potrebna za optimalno absorpcijo in uporabo joda, saj za posamezne korake v metabolizmu joda organizem potrebuje več pomožnih snovi (kofaktorjev). Ti vključujejo zlasti selen, železo in omega-3 maščobne kisline ter vitamine A, C in D.

Nasprotno, obstajajo nekatere snovi, ki – kadar jih uživamo v velikih količinah in hkrati z nizko-jodovimi dietami – vplivajo na absorpcijo joda v telesu ali na nastanek ščitničnih hormonov.

Najbolj znani vključujejo tiocianate, ki jih vsebujejo npr. različne kapusnice (zelje, brstični ohrovt, cvetača, brokoli, koleraba) pa tudi tobačni dim. Proizvodi iz soje in soja prav tako vsebujejo snovi, ki spodbujajo izoflavone, ki konkurirajo jodu v primeru že slabše oskrbe našega telesa z jodom.

Druga tekmeca joda sta brom in fluor. Oba sta kemično tesno povezana z jodom, v periodnem sistemu elementov, prav tako stojita skupaj v skupini halogenov. Fluorid, ki naj bi zaščitil zobe pred zobno gnilobo, danes ni na voljo samo v vsaki zobni pasti, ampak tudi v namizni soli – še posebej kombinacija jodirane soli s fluorom se zdi nesmiselna glede na konkurenco med obema elementoma.

Testiranje količine joda v telesu

Če želite vedeti, kakšnaje vaša lastna oskrba z jodom, to lahko storite s preiskavami krvi in urina. Vendar pa je rezultat smiseln samo za dobavo joda ščitnice.

Relativno nova metoda za boljše ocenjevanje splošnih potreb telesa je test za zasičenost joda, ki sta ga razvila dva ameriška zdravnika. Prvotno se 50 mg joda jemlje oralno – količina, za katero se domneva, da je običajno shranjena v telesu. Če je organizem optimalno preskrbljen z jodom, izloči vsaj 90 odstotkov te količine joda z urinom. Po drugi strani, če zadrži več kot 10 odstotkov, se to šteje kot pomanjkanje joda.

Pri nas v ordinaciji opravljamo testiranje z OLIGOSCAN testom, ki med drugim pokaže tudi preskrbljenost telesa z jodom.

Pomemben vir joda

Jodirana namizna sol

Jodirana sol ne prenaša toplote. Pri dolgotrajnem kuhanju, na primer v testeninah ali pri kuhanju krompirja, velik del joda izhlapi. Najbolje je, da solite hrano po kuhanju.

Jod iz alg

Daleč najbolj bogata hrana z jodom so morske alge. V svojih celicah namreč v visokih koncentracijah kopičijo jodove spojine, raztopljene v morski vodi. Njihova naravna vsebnost joda ne presega le vsebnosti joda v vsem  sadju in zelenjavi, temveč tudi v morskih ribah in morskih sadežih.

Z algami kot zelenjavno prilogo ali v solati prinesete zanimivo spremembo na mizo. Upoštevajte, da lahko hranila in predvsem vsebnost joda v posameznih vrstah alg močno niha. Nekatere vrste vsebujejo do 11.000 miligramov joda na kilogram suhe teže, od katerih pa se lahko, odvisno od metode priprave, po drugi strani izgubi velik del.

Varen vir: evropske atlantske alge

Ker alge ne absorbirajo le joda, temveč tudi težke kovine in radioaktivne snovi iz morske vode, morate pozornost posvetiti tudi njihovemu izvoru. Atlantske alge iz evropskih vzrejnih kultur ali celo boljše iz divjine, so običajno zelo dobro nadzorovane za morebitne obremenitve.

Predvsem pa so dobra izbira ob visokih potrebah po jodu ali dokazanem pomanjkanju joda, ki ga ni mogoče zadovoljiti s prehrano, visokokakovostna prehranska dopolnila iz morskih alg z natančno določenim odmerkom joda.

VIR

10 SIMPTOMOV, DA STE MORDA GOSTITELJ PARAZITOV

Paraziti so organizmi, ki se hranijo z drugimi organizmi. Ti drobni organizmi uporabljajo hranilne snovi v našem telesu, in lahko ogrozijo delovanje vsakega organa.

Obstaja veliko vrst parazitov, in nahajajo se lahko praktično v vseh organih v telesu, največkrat pa je njihova glavna tarča črevesje.

Sledeči simptomi so pokazatelj, da imate morda v telesu parazita:

1. težave s kožo, vključno z izpuščaji, ekcemi, razjedami, urtikarijami
2. živčnost, anksioznost, nemir, pozabljivost, depresija, nihanje razpoloženjai
3. utrujenost
4. driska ali odvajanje mehkega blata
5. sindrom razdražljivega črevesa
6. reproduktivni problemi, motnje menstruacije, povečanje prostate, zadrževanje vode, PMS, okužbe sečil, ciste, fibroidi
7. anemija oz. slabokrvnost
8. mišični krči, bolečine v mišicah, artritis, odrevenelost rok in nog,hude bolečine v popku
9. moteno spanje, nespečnost, močenje postelje, škrtanje z zobmi
10. izguba apetita, povečan apetit, težave s težo, debelost

Z bioresonančno metodo se zelo natančno ugotovi prisotnost različnih parazitov v telesu (več kot 90 parazitov), kje se nahajajo, kakšne so povezave med njimi ter ostalimi bremenitvami, ali so prav paraziti vzrok vaših težav.

Seveda se jih z bioresonančnimi terapijami uspe ukrotiti in odstraniti ter ponovno vzpostaviti ravnovesje duha in telesa.

ELIKSIR ZA SIJOČO KOŽO

Recept, ki bo poskrbel za vnos hranilnih snovi in pobožal tvoje hormončke. Tvoja koža pa bo spet zasijala.

Potrebuješ:

  • pol skodelice koriandra
  • pol zelenega jabolka
  • dva stebla zelene
  • pol kumare
  • štirje listi zelene solate
  • štiri zamrznjene ali sveže jagode
  • sok pol limone
  • pol skodelice kokosove vode

Sestavine lahko zmešaš v sadno-zelenjavni smoothie ali pa iz njih izstisneš čudežne sestavine s pomočjo sokovnika.

strawbana-kale-smoothie

Na sijočo kožo in na zdravje!

 

KAKO NAS SOVRAŠTVO ZASLEPI?

Dandanes smo priča vedno večjemu kopičenju sovraštva med ljudmi. Zato sem se odločila še pred začetkom prazničnega decembra spisati kratko objavo na temo sovraštva, da nam bo lažje odpreti srce, odpustiti in začeti praznike neobremenjeno, z ljubeznijo.

Sovraštvo lahko definiramo kot polarno nasprotje ljubezni, saj sta dve plati istega kovanca. Verjetno je že vsak videl kako hitro se lahko romantično razmerje ohladi od »ljubezni« do »sovraštva«. To je nihajoča gugalnica in položaj, ki se zgodi v hipu. Prav tako je redkejša, vendar nič manj resnična situacija, ko dva, ki se sovražita ugotovita, da med njima dejansko tli ljubezen.

Velikokrat rečemo, da nekaj sovražimo in naša trditev se po navadi nanaša na hrano, zvrst glasbe,… Vendar je čustvo sovraštva običajno veliko močnejše.

Lahko sovražimo osebe ali skupino ljudi…sovraštvo je lahko zelo osebno, kot sovraštvo do starša, tirana v šoli, soseda, ali pa bolj splošno, kot sovraštvo do skupine ljudi, rase ali celo celotnega naroda.

V tej objavi se bomo sovraštva lotili na osebni ravni, saj moramo mir začeti z nami samimi, da ga lahko nato prenesemo navzven v skupnost.

»Ko pride misel o vojni, ji moramo nasprotovati z močnejšo mislijo o miru. Misel sovraštva je tako potrebno uničiti z močnejšo mislijo o ljubezni. Misli vojne prinašajo uničenje vseh harmonij ter dobrega počutja. Misli o ljubezni pa prinašajo bratstvo, mir, prijateljstvo in srečo.« Abdu’l Baha

Sovraštvo je grda stvar.

Je vez, ki nas zelo hitro veže na nezaželene situacije in ljudi in popolnoma zapolni naše misli. Sovraštvo tako kroži po naših mislih in dobesedno postane strup, ki teče po naših žilah. In to ne samo metaforično, saj se ob čustvu sovraštva dobesedno sprošča adrenalin, ki se pretaka skozi naš sistem.

Kaj narediti?

Pomembno je, da odpustimo osebi in situaciji zaradi katere sovražimo. Oboje potrebuje odpuščanje.

Ampak zakaj?

To ni zato, ker si to zaslužijo, ampak zato, ker si MI zaslužimo mir. Ta korak sprosti dodatno negativno energijo.

Če se odločimo za mirne misli, nas sovražne misli več ne bodo dosegle. Ljubezen do vseh bitij (in situacij) nam prinaša svobodo. Ljubezen je najvišje stanje zavesti, ki jo moramo gojiti v vsakem trenutku in tako že v kali zatreti sovraštvo.

Kar hitro bomo opazili, da je svet lepši in veliko bolj pozitiven.

Ustekleničena in mineralna voda – zdrava alternativa vodi iz vodovoda?

V zadnjem času je mnogo ljudi spoznalo problematiko vode iz vodovodne napeljave, zato so začeli uporabljati ustekleničeno. Prepričani so, da so s tem naredili nekaj za svoje zdravje. Velika zmota. Predpise o kakovosti mineralne in namizne vode določajo vlade.

Vsakokratne vrednosti teh predpisov ustrezajo strukturam podtalnice s kemijskega vidika. Ker pa čiste, naravne izvirske vode pogosto ne ustrezajo zahtevam teh predpisov, je njihovo stekleničenje prepovedano! Tako obstaja le malo izvirov z odlično vodo, ki se sploh še sme polniti v steklenice.

 Zmota št. 1: Mineralna voda je čista, zdrava voda.

 Mineralna voda je predvsem mrtva voda, saj jo iz izvirov črpajo. Izvirska voda postane zrela šele takrat, ko ima svoj stoodstotni potencial in sama prodre iz zemeljskih globin. Če ta proces zorenja prekinemo z visokozmogljivimi črpalkami, svojega stoodstotnega potenciala ne more doseči. Strukturo sicer lahko ima, vendar praviloma ni stabilna in jo je mogoče z lahkoto uničiti. Voda Volvic (op. prev. najbolj znana francoska ustekleničena voda) je dober primer, kako lahko biofizikalno in tudi biokemično izvrstna voda izgubi svojo kakovost. Voda ne vsebuje škodljivih snovi in klic, torej je biokemično čista. Najprej so vodo Volvic polnili v steklenice, zdaj jo v vse večjih količinah polnijo v plastenke. Plastika pa je umetna snov in ima zelo čista, disonantna, torej nenaravna elektromagnetna nihajna polja, ki lahko že v desetih minutah trajno negativno vplivajo na vodo, tako da od njene osnovne sestave ne ostane prav veliko. Ker tudi to vodo črpajo iz globin, se pomeša s podtalnico, ki vsebuje pesticide in škodljive snovi.

 Zmota št. 2: Z mineralno vodo zadostimo potrebam po mineralih.

Svetovni industrijski lobiji polnilcev mineralnih (in ustekleničenih) voda na leto porabijo milijarde evrov, da vzdržujejo takšna zmotna in neumna prepričanja. Znanstvenike, ki trdijo, da z mineralno vodo uživamo minerale in s tem vzdržujemo njihovo ravnovesje v telesu, brez izjeme sponzorirajo lobiji proizvajalcev mineralnih voda. Dejstvo je, da lahko naše telo sprejme minerale samo v organski obliki, torej z živili, anorganskih pa ne more predelati. Tega so sposobne le rastline, ki sprejmejo anorganske snovi v zemlji ali zraku in jih s fotosintezo predelajo in organsko vežejo. S tem postanejo te snovi za nas biološko dosegljive in telo jih lahko neposredno izrabi. Seveda so anorganski minerali prisotni tudi v izvirski vodi, vendar imajo v njej idealno grozdno strukturo, s katero so obdani, tako da jih lahko takoj in brez škodljivih posledic znova izločimo.

Mineralni presežek, ki se odlaga v našem telesu, je treba podobno kot strupe znova izločiti prek ledvic. S tem procesom ne porabimo samo veliko vitalne energije, ampak tudi dodatno obremenjujemo ledvice, njihova zmogljivost se zmanjša in prek ledvic lahko izločimo manj strupov. Ker so v mineralni vodi anorganske snovi in je v 80 odstotkih ta voda mrtva, je težava še večja.

 Zmota št. 3: Ogljikov dioksid dodajajo mineralni vodi zato, da je boljšega okusa.

V resnici ogljik dioksid dodajajo zato, da zatirajo klice v njej. V zreli, naravni izvirski vodi ni mogoče najti nobenih klic in škodljivih snovi. Ogljikov dioksid ustvari kislo okolje, ki je eden največjih sovražnikov za sicer zelo nestabilno sestavo vode, saj povzroči pritisk in sestava se po določenem času dokončno uniči. Voda se tudi v posodi premika od zgoraj navzdol in nasprotno, gre torej za proces gibanja vodnih molekul, ki ni nikoli prekinjen. Zato ostane dobra voda tudi v toplem prostoru vedno hladna.

Dobra voda je živa, inteligentna, ima spomin in je sposobna stalne regeneracije.

Vir: Karin Rižner, Center za bioresonanco

10 NAČINOV KAKO OKREPITI IMUNSKI SISTEM ŠE PRED ZIMO

Sezona prehladov, gripe in splošnega slabega počutja zaradi vremenskih vplivov je že v polnem razmahu. Če se ne počutite najbolje je sedaj pravi čas, da začnete razmišljati o podpori vašemu imunskemu sistemu. Na srečo je kar nekaj načinov kako lahko podprete vaš  imunski sistem, da bi le ta preprečil bolezen.

KURJA JUHICA ZA ODPORNOST

Veliko ljudi prisega na segrevanje srca z veliko skledo piščančje juhe, ki naj bi okrepila imunski sistem ter nas ubranila pred gripo in ostalimi virusi v hladnejših mesecih leta. Številne znanstvene študije kažejo, da piščančje juhe dejansko povišajo odpornost, saj naj bi vsebovale močan antioksidant imenovan karnozin, ki pomaga krepiti imunski sistem.

PRIVOŠČITE SI DOVOLJ KVALITETNEGA SPANCA

Pomanjkanje spanja zavira delovanje imunskega sistema in razstrupljanja telesa ter tako zmanjšuje sposobnost telesa za bolj proti okužbi. Najnovejše študije kažejo, da imajo ljudje, ki ne spijo dovolj, večje tveganje za razvoj prehlada. Tako je dostojna mera nočnega spanja ključnega pomena, če želimo naš imunski sistem ohraniti tipi-topi. Zato poskusite spati vsaj osem ur na noč.

ZDRAVILNI OBJEMČKI

Tolažilni objem vam lahko da mnogo več kot le občutek varnosti in ljubezni. Raziskava je pokazala, da imajo ljudje, ki redno objemajo svoje ljubljene manjšo verjetnost, da se nalezejo prehlada ali drugih nalezljivih bolezni. Objemanje nas razbremeni in kot že vemo stres resnično zelo negativno vpliva na stanje našega imunskega sistema.

ČUDEŽNA MORSKA HRANA

Sedaj imate ljubitelji morske hrane še en izgovor več, da za kosilo posezete po rakcih, kozicah, školjkah in ostalih morskih sadežih. Le ti veljajo za super ojačevalca imunskega sistema, vsebujejo pa tudi cink, ki pomaga skrajšati trajanje viroze. Pred nakupom morskih sadežev vedno preverite izvor in način pridobivanja, da se izognete onesnaženim morskim sadežem.

ZMANJŠAJTE KAJENJE

Če ste kadilec vaš imunski sistem potrebuje dodatno vzpodbudo. Kajenje resnično zmanjšuje zmožnosti imunskega sistema. Če potrebujete pomoč pri odvajanju od kajenja, je bioresonančna metoda odlična podpora vaši odločitvi.

POGOSTEJE SI UMIVAJTE ROKE

Ni potrebno posebej poudarjati, da si je v zimskih mesecih  potrebno nekoliko pogosteje umivati roke z milnico in vodo, še posebej, če smo obiskali kakšen večji nakupovalni center v katerem se izmenja veliko število ljudi. Vseeno pa ni potrebno pretiravati, saj prepogosto umivanje izsušuje kožo.

S SMEHOM NAD STRES

Kotaljenje od smeha lahko naredi mnogo več, kot le dvigne razpoloženje na turoben, jesenski dan. Smeh namreč poveča število protiteles in celic, ki se borijo proti bolezni v telesu in hkrati zmanjšuje stres. Zato si le vzamimo čas za druženje s prijatelji, družino ali sodelavci ter si poglejmo res smešno komedijo, sreijo ali videoposnetek in hkrati naredimo nekaj dobrega za našo odpornost.

SPREHODITE SE DO ZDRAVJA

Zmerna telesna vadba spodbuja delovanje imunskega sistema. Ljudje, ki se redno rekreirajo pa tako manj trpijo zaradi prehladov ali gripe v zimskih/jesenskih mesecih. Vendar ponovno ne pretiravajte, saj preveč intenzivna vadba dejansko poslabša imunski odziv, zato je potrebno najti ravnovesje.

PREŽENITE VAMPIRSKE PREHLADE S ČESNOM

Česen ni učinkovit le za odganjanje vampirjev, temveč močno poveča delovanje imunskega sistema – je naravni antibiotik, deluje pa tudi protivirusno.

OBIŠČITE NAS IN SI PRIVOŠČITE BIORESONANČNO TERAPIJO ZA PODPORO IMUNSKEMU SISTEMU

S pomočjo bioresonančne metode uspešno krepimo imunski sistem ter ga podpremo popolnoma prilagojeno vsakemu posamezniku. Pridite in naredite še nekaj za vaše dobro počutje. 

1. STEBER ZDRAVJA: PREHRANA

Ta pojem vključuje naslednje dejavnike, ki jih moramo upoštevati:

ŽIVILA

Prehrana je predvsem namenjena zadostni preskrbi telesa z vitamini, minerali, mikroelementi in balastnimi snovmi. Beseda živilo je izpeljanka in pomeni življenjsko snov. Oglejmo si našo prehrano z vidika pojma življenjske snovi. Denaturirana, mrtva živila, torej hitra hrana in “junk food”, s tega vidika niso življenjska snov. Posebno škodljiva je hrana, ki je pripravljena v mikrovalovni pečici, saj je popolnoma mrtva. Namesto da bi prinašala energijo, jo telo celo porablja za razgradnjo mrtve hrane. Redna uporaba mikrovalovne pečice neizbežno vodi k nastanku rakavih obolenj.

V Angliji so opravili zelo zanimivo raziskavo z mačkami, ki ponazarja komaj razvidno, vendar elementarno razliko med količino in kakovostjo. Poskusne mačke so lahko izbirale med različnimi vrstami hrane, dobile so jo v zadostni količini, prav tako tudi vodo. Pazili so le, da so vso hrano in vodo pred hranjenjem na kratko (10 sekund) pogreli v mikrovalovni pečici. Rezultati raziskave so bili šokantni, saj so vse živali po treh tednih poginile zaradi podhranjenosti, čeprav so se ves čas prenajedale.

Naslednji primer katastrofalnega učinka mikrovalovnega sevanja je jabolko. Čeprav je jabolko pogosto kiselkastega okusa, v naši presnovi deluje bazično. Vsebuje organske in mineralne sestavine ter vitamine, ki so zelo ugodni za naš organizem, saj jih lahko v celoti izkoristi.

Zrelo jabolko je torej popoln nosilec živega.

Če ga postavimo za 10 sekund v mikrovalovno pečico, je sicer še vedno podobno jabolku v kemičnem in fizikalnem smislu (spremenjen je le njegov oscilacijski spekter), vendar je s segrevanjem postalo nekaj povsem drugega.

Že po desetih sekundah v mikrovalovni pečici od jabolka (v biofizikalnem smislu) ne preostane nič.

Biofizikalno je jabolko mrtvo, ker ne vsebuje nobene žive strukture več. Postane mrtva snov. In ne samo to. Obremenjuje nas tudi biokemično, saj na našo presnovo ne deluje več bazično, temveč zelo kislo, saj so organski minerali v desetih sekundah postali anorganski. Zato iz semena takšnega jabolka tudi ni več mogoče vzgojiti jablane.

Ta poskus močno spominja na modrost Indijancev, ki so že pred 350 leti prerokovali, da bodo belci nekega dne prišli do točke, ko bodo sicer imeli polne krožnike, pa vendar ničesar, kar bi lahko jedli.

Če opazujemo trenutne razmere ob razvijanju “junk food” družbe, potem smo pravzaprav do te točke že prišli. Kako hranljiva in kakovostna je hrana, ki jo uživamo, in voda, ki jo pijemo? Ali še lahko govorimo o živilih? O sredstvu, ki posreduje življenje? Vse denaturirano (prečiščeno, toplotno obdelano) je mrtvo. Če uničimo in umorimo živilo, potem ni več živi posrednik življenja. Prav tako ne prenaša informacije življenja, kot tako pa ne more “nagovoriti” našega informacijskega sistema. Elektromagnetno nihanje mrtvega jabolka, ki smo ga uničili v mikrovalovni pečici, ne posreduje telesu nobene pozitivne energije. Naš prebavni sistem ga sicer biokemično predela, vendar za to porablja energijo. Ne dobimo energije (informacije) iz živila, ne moremo se več odzvati, posledica pa je, da ne pride do nobene resonance med živilom in telesom. Če živila še razpolagajo z živimi strukturami, lahko dajo energijo in žive, vitalne informacije. Zdajšnji denaturirajoči proizvodni in predelovalni postopki živilu odvzamejo vsakršno življenje.

Zdrav življenjski slog in zdravo prehranjevanje seveda ne pomenita, da se odpovemo vsem užitkom. Cilj celostnega zdravljenja ni, da posameznik postane podložni apostol zdravja, upoštevati moramo tudi individualne danosti in se ustrezno prilagoditi.

jabolko

ALERGIJE NA ŽIVILA

Najpogostejši prikrit vzrok kroničnih bolezni so alergije na živila. Težava, ki se pri teh alergijah pojavi, je v tem, da je odziv nanje, zlasti pri alergiji na osnovna živila, povsem drugačen kot pri drugih oblikah alergij (alergijah tipa I), denimo pri senenem nahodu. Telo reagira na prehranski alergen s časovnim zamikom več ur ali celo dni (alergija tipa IV). Medtem ko pride na primer pri senenem nahodu neposredno po stiku z alergenom do takojšnje alergijske reakcije (kihanje, kašljanje, srbečica v očeh, srbenje kože …), reakcija na prehranski alergen poteka povsem neopazno ali pa se pokažejo simptomi, ki sprva ne kažejo, da gre za alergijo na hrano, kot so denimo blaga bolečina v trebuhu, vetrovi, zabuhlost, slabo počutje, potrtost ali drugi splošni simptomi. Pogosto so prisotne določene bolezni (na primer atopični dermatitis, luskavica psoriaza, revmatoidne težave), ki jih sprva sploh ne povezujemo z alergijami na hrano. Dejansko pa v telesu nastane alergijska reakcija, ki se ponovi pri vsakokratnem vnosu alergena v telo, in vitalna življenjska energija se stalno porablja v procesu obrambnega odziva.

Alergije na živila povzročajo različne bolezni, med njimi migreno, kronična oziroma vedno znova ponavljajoča se vnetja mehurja, draženje kože, analne fisure, akne vulgaris, bolečinske simptome …

Prehranski alergen določi ustrezno usposobljen bioenergijski terapevt, ki lahko alergen zelo hitro in zanesljivo prepozna z bioenergijskim testom z bioresonančno napravo. Pacient lahko dobi protialergijsko bioresonančno terapijo z velikimi možnostmi za uspeh. Ker trajajo zakasnele alergijske reakcije od nekaj ur do nekaj dni, je telo ob rednem uživanju alergena kronično obremenjeno. Zato se je treba med zdravljenjem držati stroge alergijske diete.

Lady abdominal pain

Svinjina

V okviru bioenergijskega celostnega zdravljenja obstaja ena stvar, ki se je moramo strogo držati – prepoved uživanja svinjskega mesa – dosledno med izvajano terapijo in tudi po njej. Odrekanje svinjskemu mesu je pogoj za doseganje in ohranjanje zdravja. S tem mislimo na priljubljene svinjske zrezke in druga živila, ki vsebujejo svinjino (mesni izdelki, šunka, pršut, paštete, klobase, salame, izdelki, ki vsebujejo želatino, svinjska mast …).

Zakaj je popolna prepoved tako nujna? Ker je svinjina za človeka zelo toksična, in to iz več razlogov:

a) Svinjina vsebuje veliko maščob. Svinjsko meso je edino živalsko meso, ki ima maščobe celo v celicah, zato lahko tudi nemastno svinjsko pečenko pečemo v njenem lastnem soku (v maščobi). Pri drugih vrstah mesa je maščoba le v maščobnem tkivu.

b) Svinjina vsebuje veliko holesterola. Človeški organizem ga sicer potrebuje za različne naloge (na primer za gradnjo celičnih membran), vendar se odvečni holesterol kopiči v stenah krvnih žil, kar je vzrok za nastanek ateroskleroze.

c) Svinjina ima zelo neugodno beljakovinsko sestavo in zelo visoko stopnjo razkroja. Hitro začne gniti, pri tem pa nastajajo značilni proizvodi gnitja, ki obremenjujejo črevo, limfo, kri in organe za razstrupljanje in izločanje. Znano je, da se svinjina zelo hitro pokvari. Predstavljajte si kos mlete svinjine pri 37 stopinjah zunanje temperature (telesna temperatura) in visoki vlažnosti (ki je značilna za notranjost črevesa) po približno 48 urah (čas, ko živilo preide v prebavni trakt). Tako ne preseneča, da svinjine na mnogih območjih sveta, kjer prevladujejo visoke temperature, ni mogoče dobiti pri mesarju. V muslimanskih deželah je tako verska prepoved uživanja svinjine zelo praktično utemeljena.

d) Svinjina izrazito negativno učinkuje na sestavo vezivnega tkiva. Njegova naloga je, da povezuje organizem kot celoto. Voda, ki jo sprejema vezivno tkivo, se zadržuje v majhnih molekularnih spojinah, v tako imenovanih mukopolisaharidih, ki večinoma vsebujejo žveplo. Več kot je mukopolisaharidov v vezivnem tkivu, več vode zadrži in toliko bolj je nabreklo. Svinjina vsebuje veliko žvepla, zato se pri uživanju svinjskega mesa precejšnji delež žveplovih spojin nalaga v vezivnem tkivu, ki se tako napolni kot goba z vodo in nabrekne. Zato so kolagen in elastična vlakna močno obremenjeni in hitreje nagnjeni k staranju. Ker se v vsakem delu svinje nahajajo drugačne žveplove spojine, lahko pri nekaterih ljudeh opazimo, katero vrsto svinjine najraje jedo – salo na trebuhu, salo na hrbtni strani, kotlete iz zatilja, šunko. Neželene zaloge sala na zadnjici in stegnu so pogosto povezane z uživanjem svinjskega sala.

e) Sluzne snovi v svinjini se kopičijo tudi v človeških kitah, ligamentih in hrustancu gibalnega aparata. Zato tkivo nabrekne, zasluzi, postane mehko in manj odporno. Posledica je prevelika nategnjenost kit in ligamentov, ki ne morejo več prenašati obremenitev, zato hrustanec degenerira. Slaba vzdržljivost vezi, revma, artritis, artroze in okvare medvretenčnih ploščic so v svojem razvoju pogosto povezani prav s svinjskim mesom.

f) Svinjina je bogata z rastnimi hormoni, ki ne vplivajo zgolj na povečano rast mladostnikov v puberteti, temveč učinkujejo tudi na odrasle. Presežek rastnih hormonov spodbuja na primer vnetja in nabrekanje tkiv. Spodbujajo procese rasti, vplivajo tudi na rast rakavih celic, zato so soodgovorni za nastajanje in širjenje raka.

g) Svinjina vsebuje visoko koncentracijo histamina, najvišjo, ki obstaja pri klavnih živalih. Histamin je zelo učinkovit tkivni hormon, ki je še zlasti aktiven pri agresivnih alergijskih reakcijah. Svinjina tako pospešuje alergijske procese pri senenem nahodu in astmi, pa tudi pri kožnih alergijah, atopičnem dermatitisu … Histamini hkrati spodbujajo vnetne procese, med njimi abscese, ture, črevesna vnetja, vnetja ven, vnetna obolenja kože in tvorbo ekcemov. Pri vsaki stresni obremenitvi se sprosti histamin, kar pospeši negativne pojave stresa in presega njegovo zdravo mero. S tem se poveča nagnjenost k nastanku želodčnih razjed, srčne aritmije, srčnega infarkta …

h) Prašiči so se predvsem zaradi množične reje razvili v zelo obremenjene živali. V preteklosti so bile svinje veliko bolj robustne. Naši stari starši se še spomnijo, da so jih lahko celo jezdili. Hrbet gojenega prašiča danes ni več sposoben prenesti tolikšne teže. Prašiči se odzovejo z visoko stopnjo stresa, visokim izločanjem adrenalina in srčnim infarktom. O tem vedo precej povedati rejci prašičev. Zaradi velike občutljivosti morajo prašiča, ki v grozljivih razmerah množične reje živi svoje kratko življenje, na veliko “pitati” s cepivi in preventivnimi odmerki antibiotikov in pomirjeval. Vse to pa ostane v svinjskem mesu, ki ga uživamo.

Prašič je torej bolna in okužena žival. Zato terapevti naravnega zdravilstva odsvetujemo svojim pacientom uživanje svinjine do konca življenja.

kfd-howtoporkribs-ribs5_0285-1024x621

Smrt se skriva v črevesju!

Ta stari rek izvira od starega mojstra medicine Paracelsusa. Dejansko je črevesje eden najpomembnejših organov v našem telesu in ne zgolj zaradi razgrajevanja hranljivih snovi, temveč je odločilen organ za spodbujanje našega imunskega sistema. Določa njegovo “stanje budnosti” in je s površino 400 kvadratnih metrov naš največji organ za razstrupljanje.

Vloga črevesja je neposredno povezana z optimalno sestavo bakterijske flore v njem. Ta bakterijska poselitev zagotavlja njegovo optimalno sposobnost delovanja:

a) Živila se razgradijo s temeljitim žvečenjem in nato zlasti s prebavnimi encimi, ki jih izločajo trebušna slinavka, želodčna sluznica in sluznica tankega črevesa. Optimalno delovanje encimov, ki so v prebavnih sokovih in razgradijo živila v osnovne delce, tako da jih lahko sluznica vsrka, je povezano z normalnimi razmerami v črevesju (tukaj so še posebno moteče obremenitve s prehranskimi alergijami!) in stalnim spodbujanjem tvorbe prebavnih sokov (zlasti jo omejujejo “fast food”, “junk food” in denaturirana – neživa živila). Odločilno vlogo pri optimalni izrabi hranljive kaše pa imajo tudi pripadajoče bakterije, ki so del črevesne flore.

b) Bakterijska poselitev z normalno, zdravo, fiziološko floro v črevesju spodbuja delovanje imunskega sistema. Če v črevesju najdemo patološke bakterije (oziroma disbakterije), se poveča vzdraženost črevesja in hkrati zmanjša delovanje imunskega sistema. Delovanje encimov se zmanjša, spremeni se črevesna flora (še posebej vrednosti pH) in zmanjša se sposobnost predelave hranljive kaše. Posledica je oslabljen imunski sistem: poveča se dovzetnost za okužbe, strupene snovi se slabše predelajo (na primer okoljski strupi), zmanjša se izločanje strupenih snovi, zato se strupi nalagajo v tkivih, ki kot v začaranem krogu spet negativno vplivajo na celotno vitalno energijo.

Danes je tudi v klasični medicini splošno znano, da dober imunski sistem pozitivno vpliva na celotno psihološko počutje. Nemir, slabo razpoloženje, depresije in neugodje pogosto niso nič drugega kot posledica hude obremenitve z napačnimi (patogenimi) bakterijami v črevesni flori.

c) Kot smo že omenili, je črevo naš največji organ za izločanje strupov, saj je površina črevesja okrog 400 kvadratnih metrov. Sposobnost izločanja strupov prek črevesja in končno z blatom iz telesa je vsekakor povezana z budnostjo imunskega sistema in izmenjavo strupenih snovi z normalno fiziološko bakterijsko floro. Če pride do resne disregulacije v črevesju, telo ne more več razstrupljati prek črevesja. Zato se poveča obremenitev drugih organov za razstrupljanje telesa: jeter, žolča, ledvic, pljuč, mehurja in kože. Akutne pojave, kot so na primer akne, ogrci, luščenje kože in tudi nastanek kronično obremenjujočih obolenj ledvic (nefrotični sindrom), je mogoče pripisati pomanjkljivemu razstrupljanju prek črevesja.

Analiza stanja v črevesju je prav tako osrednja naloga terapevta. Saniranje črevesja opravimo z ustreznimi črevesnimi simbionti (probiotičnimi bakterijami) in doslednim izvajanjem diete, ki jo določi terapevt.

large-intestine

Sladkor

 Rafinirani, denaturirani beli sladkor ima negativni učinek na normalno črevesno floro, saj se bakterije na njegovo prisotnost odzovejo z zmanjšano rastjo in se bakterijska poselitev spremeni. Tako sproščene površine na črevesni sluznici zasedejo druge bakterije, ki ne spadajo v zdravo črevesje, in sladkor pospešuje fermentacijo in gnitje.

Sanacija črevesja je uspešna le, če sladkor za daljše obdobje dosledno odstranimo iz prehrane, s čimer omogočimo prenovo črevesne flore. To še zlasti velja za rafinirani sladkor (beli in rjavi), pa tudi sladkor v medu, suhem sadju, sadnih sokovih in sirupih. Fruktozo v sadju, torej sadni sladkor v naravni obliki, lahko uživamo, pri večjih težavah pa se moramo za nekaj časa odpovedati tudi sladkemu sadju (na primer bananam, grozdju, figam, ananasu). Umetnemu (sintetičnemu) sladkorju se je bolje izogniti že zaradi morebitnega tveganja pri spodbujanju nastanka raka.

Tudi po sanaciji črevesja priporočamo, da zelo omejite uživanje sladkorja. Pri njegovi presnovi se namreč v telesu porabljajo vitamini in minerali, povzroča tudi nastanek kariesa in močno zakisa telo. Pri obremenjevanju telesa s sladkorjem je zelo pomembno, kako pogosto ga uživamo. Za zajtrk marmelada, po kosilu posladek, popoldan ob kavi piškoti, zvečer še kakšen sladek prigrizek, vmes pa grižljaj čokoladnih rezin. Zmeraj je prisoten sladkor. Tudi pri zmernih količinah sladkorja vodi stalno sladkanje v zaslajevanje črevesne flore in pomeni trajno obremenitev črevesja. Če že grešite, mirno pojejte celo tablico čokolade, potem pa več dni ostanite brez sladkorja. To namreč ne prinaša večjih težav, vsakodnevno večkratno uživanje sladkorja pa povzroči, da se v črevesju razvijejo patološke bakterije in glivice (na primer kandida).

various types of sugar

Pomanjkanje prebavnih encimov

 Kakšne simptome dobimo zaradi težav pri prebavljanju, je odvisno od tega, katera encimska skupina je oslabljena.

a) Fermentacija (vrenje) se začne zaradi pomanjkanja encimov, ki presnavljajo ogljikove hidrate (kruh, zelenjava, presna hrana …). Če jih encimi ne morejo razgraditi, ogljikovi hidrati preidejo v globlje plasti črevesja, kjer zaradi daljšega zadrževanja nastane alkoholno vrenje. Pri tem nastanejo zelo strupeni alkoholi, kot so etilalkohol, metilalkohol in podobni. Telo te alkohole vsrka in tako preidejo v jetra, kjer se razstrupijo. Vendar pa so kljub temu izjemno strupeni in zelo hitro lahko povzročijo poškodbe jeter. Mnoge okvare jeter velikokrat niso posledica uživanja alkohola v pijačah (pivo, vino …), temveč jih povzročajo alkoholi, ki nastajajo pri vrenju v črevesju. V primerjavi z navadnimi alkoholi je njihova toksičnost dvajsetkrat večja, to pomeni, da je kozarec alkoholov iz vrenja tako škodljiv kot 20 kozarcev čistega žganja. Simptomi kronične obremenitve z vrenjem so bledična koža, rumenkasta beločnica, nezdrava barva obraza, splošna mlahavost, utrujenost, nerazpoloženost, nesposobnost prenašanja večjih obremenitev in motnje koncentracije.

Vrenje v črevesju ima še eno negativno posledico. Bakterijska flora se spremeni toliko, da se lahko razmnožijo patogene (škodljive) bakterije, in težave v črevesju se s tem še povečajo.

b) Če pride do pomanjkanja encimov pri presnovi živalskih beljakovin, se beljakovine pomanjkljivo prebavijo in preidejo v globlje plasti črevesja, kjer se zaradi dolgotrajnega zadrževanja začnejo procesi gnitja (gnilobna dispepsija) Ti procesi so za organizem zelo strupeni. Tudi te proizvode gnitja vsrka telo, kjer učinkujejo zlasti strupeno na jetra in škodljivo na živčni sistem.

Klasični simptomi črevesnega gnitja so šibkost, pomanjkanje koncentracije, pozabljivost, splošno slabo počutje in nerazpoloženost, lahko pa tudi nevrološke bolečine, glavobol, migrena, revmatična obolenja, depresije vseh vrst, kožna obolenja (na primer akne, abscesi) in kronična obolenja ledvic. Tudi pri gnilobni dispepsiji se spremeni črevesna flora in patogene bakterije se lahko nenadzorovano razmnožijo, s čimer se težave s črevesjem še povečujejo.

Naša telesna teža je odvisna od življenjskega sloga. Prevelika in premajhna teža sta za naše telo zelo škodljivi, saj so pri tem prizadeti vsi organi. Premajhna telesna teža je pogosto posledica pomanjkljive razgradnje živil (glej zgoraj) ali pa je povezana s psihičnimi težavami, ki lahko izhajajo prav iz delovanja črevesja (glej vrenje in gnilobni procesi). Nasprotno pa je pri preveliki telesni teži treba shujšati.

98395185

Preskrba z vitamini, minerali in mikroelementi

 Glavni pogoj za nemoteno delovanje presnove človeka je zadostna preskrba z vitamini, minerali in elementi v sledovih (poimenovani tudi mikroelementi: npr. baker, cink, fluor, jod, kobalt, krom, magnezij, mangan, molibden, selen, vanadij, železo), ki jih telo praviloma pridobi iz živil. Vendar se je njihova kakovost v zadnjem času občutno zmanjšala. Primerjalna raziskava za leti 1986 in 1995 je to nazorno pokazala. Cena za dolgoletno intenzivno poljedelstvo je osiromašenje tal, ki ne vsebujejo več dovolj vitalnih snovi. To ni problematično samo pri klasični pridelavi, temveč tudi v ekološkem kmetijstvu.

Vitamini, minerali in mikroelementi v hranljivi kaši se lahko sprostijo le, če se živila ustrezno razgradijo. Če se to ne zgodi, dodatno dovajanje vitaminov, mineralov in elementov v sledovih ne zadostuje več.

Zelo se je povečala tudi prisotnost okoljskih strupov v živilih. Mnogi vitamini, minerali in mikroelementi reagirajo na okoljske strupe tako, da se nanje vežejo in jih nevtralizirajo, telo jih tako ne more več uporabiti. Zato je pogosto nujno, da povečamo količino vitaminov, mineralov in elementov v sledovih s prehranskimi dodatki.

Katere in kolikšne naj bodo količine zaužitih ortomolekularnih snovi (vitaminov, mineralov, encimov in aminskih kislin), lahko na podlagi bioenergijskega testiranja zelo hitro določi ustrezno usposobljen terapevt, ki zna zdraviti z naravnimi metodami zdravljenja. Pomembno pa je, da so ortomolekularne snovi biološkega izvora in ne kemično pridobljene, ker jih drugače telo ne more izkoristiti (uporabiti).

essential_vitamins_minerals120960x640

Vir: Karin Rižner