Preventiva – zdaj več kot le prazen projekt

Poleg nujnih in smiselnih higienskih ukrepov, ki se nas jih večina drži že od časa pred epidemijo, bi po mojem mnenju, moral vsak prevzeti odgovornost zase in za svojo družinu. Še posebej, če to vključuje starejše ljudi ali ljudi s hudimi boleznimi. Tu preventiva pomeni narediti vse, da podpremo svoj imunski sistem. To je še toliko bolj pomembno, če v zadnjih letih pogosto trpite zaradi gripi podobnih okužb, izcedka iz nosu, prehlada. A tudi če temu ni tako, ne smemo zanemarjati preventive.

Kar lahko storite je zelo preprosto in nič novega pa vseeno zelo spremeni kvaliteto vašega življenja.

Vitamin C

To vključuje reden vnos naravnega vitamina C v višjih odmerkih.

Vsaj 1000 mg razporejenih čez cel dan.

Pokazalo se je, da se potreba po vitaminu C zelo poviša pri različnih okužbah. Ne pustite se prepričati, da bo uravnotežena prehrana zadostila vašim potrebam. Vitamin C je ojačevalec imunosti, zaradi katerega bele krvne celice delujejo učinkoviteje. Pospešuje vse obrambne reakcije v telesu in zelo dobro krepi imunski sistem

Cink

Cink je zelo pomemben za obrambo celičnih membran pred virusnimi napadi. Pripravek naj bo v kombinaciji z bakrom, saj to močno poveča učinkovitost.

Vsaj 2-krat po 1 tableto s 15 mg cinka in 1 mg bakra na dan.

Vitamin D3

Poskrbite, da zadostite potrebi po vitaminu D3 in K2.


Vsaj po 100 µg, to je 4000 ie na dan D3 (ne jemljite dlje časa brez testa vašega stanja).


Vitamin D3 sodeluje pri zorenju imunskih celic; le z zadostno količino holekalciferola (D3) se imunske celice lahko razvijejo v aktivne celice ubijalke. K2 med drugim uravnava strjevanje krvi.

Ne pozabite jemati pripravkov z visoko biološko uporabnostjo. Tudi če proizvajalci trdijo, da so njihovi proizvodi ekološki, obstajajo velike razlike v kakovosti. Raje uporabljajmo izdelke, ki so vezani na verige beljakovin in ogljikovih hidratov, tako da jih telo prepozna kot hrano in jih popolnoma absorbira.

L-glutation

Pomemben je tudi pripravek z visokim odmerkom L-glutationa.

Najmanj 500 mg 1-krat dnevno.

Glutation je bistven pri celični obrambi, saj krepi funkcionalno aktivnost imunskih celic. Ne glede na njegov protivirusni učinek podpira tudi procese razstrupljanja jeter.

Kompleks B vitaminov

Kompleksni izdelek vitamina B, ki mora vsebovati vsaj:
Vitamin B12 kot adenozilkobalamin 100 µg in kot metilkobalamin 100 µg
B12 ima pomembno vlogo pri tvorbi krvi in ​​v telesni imunski presnovi.
folati 100 µg v aktivni obliki
Folati so potrebni za tvorbo novih telesnih celic, kot so rdeče in bele krvne celice.
Vitamin B5 50 mg
Krepi imunski sistem in preprečuje okužbe zgornjih dihal. Podpira tvorjenje protiteles proti bakterijam in virusom.
Vitamin B6 25 mg
B6 krepi živčni sistem.
➡1 tableta na dan

Naše telo potrebuje reden vnos vitaminov skupine B. Oskrbijo nas z zadostno energijo in z njihovo pomočjo lahko hitro zagotovimo potrebne zaloge energije, kar je še posebej pomembno v času napetosti in stresa.

Alfa lipoična kislina

Alfa lipoična kislina 100 mg

Alpa-lipoična kislina je učinkovit antioksidant, ki lahko regenerira antioksidante, kot so vitamin C, vitamin E, koencim Q10 ali glutation, ki se porabijo v telesu.

Drug pripravek z alfa lipojsko kislino in N-acetil L-cisteinom, ojačan s koencimom Q10, zaokrožuje celotno stvar:

N-acetil L-karnitin


N-acetil L-karnitin 200 mg

Ščiti celice pred poškodbami in podpira imunski sistem.

N-acetil L-cistein


N-acetil L-cistein 50 mg


Zagotavlja močno podporo imunskemu sistemu in antioksidativni potencial ter nevtralizira proste radikale, ki poškodujejo celice in DNA.

Koencim Q10

25 mg Q10

Pred uporabo kakršni koli prehranskih dopolnil se posvetujte s svojim zdravnikom.

Če imate kronično imunsko pomanjkljivost je sedaj zelo koristen pregled Oligo-Check, takojšnja meritev mineralov, elemenetov v sledovih, oksidativnega stresa, vitaminov in strupenih kovin v vašem telesu. Ne čakajte, da bo ponovno vse blokirano in se bodo morale ordinacije zapreti.

JOD – podcenjen element v sledovih

Večina ljudi misli, da jod najverjetneje shranjuje žleza ščitnica in da ga v telo vnesemo z jodirano namizno soljo. Ali ste vedeli, da ženske dojke lahko shranijo več joda kot ščitnična žleza? Ogromno organov našega telesa je odvisno od tega elementa v sledovih.

Jod je bistven element v sledovih v našem telesu. Čeprav ga telo potrebuje v sorazmerno majhnih količinah, le-tega ne more ustvariti samo, ampak ga mora absorbirati preko hrane.

In to ni enostavno. Jod se nahaja večinoma v oceanih, medtem ko je vsebnost joda v prsti relativno nizka. Sadje, žita in zelenjava torej vsebujejo le majhne količine joda. Delež joda v živalskih živilih, kot so jajca in mleko, je zdaj zaradi obogatitve živalske krme z jodom višji kot v preteklosti. Vendar so še vedno absolutni vrhunski dobavitelji joda morske alge in morske ribe.

Naključno odkritje joda

Jod je ena od mnogih naključnih odkritij znanosti: v Napoleonovih vojnah je lesni pepel za proizvodnjo smodnika postal redek. Proizvajalci so si zato pomagali s pepelom iz morskih alg, ki se je obilno razširil na obali Bretanije in Normandije.

Nekega dne leta 1811 je solinarski ustvarjalec Bernard Courtois iztisnil malo preveč žveplene kisline na pepel v svojem kotlu. Nenavadni vijolični hlapi so se dvignili in kristalizirali na stenah kotla do sijoče kovinske plasti. Po nekaj poskusih ponovitve svojega odrkitja, je Courtois preučeval novo odkrit element in pozneje so ga poimenovali: jod, po starodavni grški besedi za vijoličasto barvo ioeidēs .

Že 1500 let pred našo dobo, dolgo pred odkritjem elementa v sledovih jod, so starinski avtorji poročali, da so pepel iz morskih alg in morskih spužev uporabljali za zdravljenje ščitničnih žlez. Toda šele leta 1895 je bil nemški kemik Eugen Baumann sposoben odkriti jod v človeškem ščitničnem tkivu.

Jod in ščitnica

Danes je znano, da ščitnica potrebuje jod za izdelavo tiroidnih hormonov tiroksina (T4) in trijodotironina (T3). Ti nadzirajo številne metabolične procese v telesu in med drugim regulirajo delovanje srca, telesno temperaturo, cirkulacijo in živčni sistem. Odločno vplivajo na celoten razvoj in še posebej razvoj možganov otrok.

Najpogostejši in izrazit simptom pomanjkanja joda je golša, ki so jo že opisali antični avtorji. Ko ščitnica nima joda, producira premalo hormonov in nato tvori vedno več novih celic, da bi nadomestila pomanjkljivost. Posledice so spremembe v tkivih (noduli) in / ali disfunkcije (prekomerno in premalo delovanje), od katerih se lahko razvijejo druge bolezni.

Čeprav – ali ravno zato, ker mnoge motnje ščitnice povzroči pomanjkanje joda, se ponavadi pregledajo ravni ščitničnih hormonov namesto nivoja joda. Bolniki običajno prejmejo standardni odmerek joda in / ali pripravka tiroksina. Sintetični L-tiroksin (levotiroksin) je eno od najbolj predpisanih zdravil po vsem svetu. Vendar tiroksin ne more pokriti pomanjkanja joda.

Jod in drugi organi

Enostransko osredotočanje na ščitnico ne upošteva, da mnogi drugi organi potrebujejo in porabijo jod v telesu. Za prevoz joda iz krvnega obtoka v celice številnih organov se uporabljajo posebne transportne beljakovine, tako imenovane natrijev-jodid-simporterji. Te so dokazano med drugim v gastrointestinalnem traktu, žlezi slinavki, ledvicah, jajčnikih, placenti, prostati in nekaterih možganskih področjih.

Žleze v prsih imajo še posebno visoko porabo joda. Med nosečnostjo in dojenjem lahko celo shranijo več joda kot ščitnična žleza. Za to obstaja dober razlog: materino mleko namreč oskrbujejo z jodom. Že v dvanajstem tednu nosečnosti ima plod lastne ščitnične hormone in mati mora hkrati z jodom oskrbovati dve žlezi ščitnici.

Noseče ženske in doječe matere imajo zato povečajo potrebo po jodu.

Pomanjkanje joda, zlasti v nosečnosti in prvih letih življenja, lahko pomembno vpliva na otrokov razvoj možganov in telesno rast. Najresnejši zaplet pomanjkanja materinega joda je kretinizem, prirojeni hipotiroidizem z ogromnimi telesnimi in duševnimi motnjami. V Evropi je kretinizem v današnjih časih zelo redek, vendar še vedno prizadene milijone ljudi po vsem svetu.

Potreba po jodu in oskrba z jodom: Koliko joda je potrebujemo?

Pomanjkanje joda je globalni problem, ki prizadene okoli dve milijardi ljudi po vsem svetu.

Kljub uporabi jodirane soli je še vedno velik odstotek ljudi, ki niso dovolj oskrbljeni s tem pomembnim elementom v sledovih.

“Priporočeni vnos” se nanaša samo na potrebe ščitnice

Nemška Nutrition Society (DGE) priporoča odraslim dnevno 200 mikrogramov dnevnega vnosa joda, nosečnice in doječe matere naj bi uživale 230 ali 260 mikrogramov.

Poleg tega strokovnjaki sedaj ocenjujejo, da je dejanska potreba po jodu veliko višja, saj so priporočene količine dovolj le za delovanje žleze ščitnice.

Spremljevalci in tekmeci v organizmu

Poleg tega nam včasih manjkajo pomembna hranila, ki so potrebna za optimalno absorpcijo in uporabo joda, saj za posamezne korake v metabolizmu joda organizem potrebuje več pomožnih snovi (kofaktorjev). Ti vključujejo zlasti selen, železo in omega-3 maščobne kisline ter vitamine A, C in D.

Nasprotno, obstajajo nekatere snovi, ki – kadar jih uživamo v velikih količinah in hkrati z nizko-jodovimi dietami – vplivajo na absorpcijo joda v telesu ali na nastanek ščitničnih hormonov.

Najbolj znani vključujejo tiocianate, ki jih vsebujejo npr. različne kapusnice (zelje, brstični ohrovt, cvetača, brokoli, koleraba) pa tudi tobačni dim. Proizvodi iz soje in soja prav tako vsebujejo snovi, ki spodbujajo izoflavone, ki konkurirajo jodu v primeru že slabše oskrbe našega telesa z jodom.

Druga tekmeca joda sta brom in fluor. Oba sta kemično tesno povezana z jodom, v periodnem sistemu elementov, prav tako stojita skupaj v skupini halogenov. Fluorid, ki naj bi zaščitil zobe pred zobno gnilobo, danes ni na voljo samo v vsaki zobni pasti, ampak tudi v namizni soli – še posebej kombinacija jodirane soli s fluorom se zdi nesmiselna glede na konkurenco med obema elementoma.

Testiranje količine joda v telesu

Če želite vedeti, kakšnaje vaša lastna oskrba z jodom, to lahko storite s preiskavami krvi in urina. Vendar pa je rezultat smiseln samo za dobavo joda ščitnice.

Relativno nova metoda za boljše ocenjevanje splošnih potreb telesa je test za zasičenost joda, ki sta ga razvila dva ameriška zdravnika. Prvotno se 50 mg joda jemlje oralno – količina, za katero se domneva, da je običajno shranjena v telesu. Če je organizem optimalno preskrbljen z jodom, izloči vsaj 90 odstotkov te količine joda z urinom. Po drugi strani, če zadrži več kot 10 odstotkov, se to šteje kot pomanjkanje joda.

Pri nas v ordinaciji opravljamo testiranje z OLIGOSCAN testom, ki med drugim pokaže tudi preskrbljenost telesa z jodom.

Pomemben vir joda

Jodirana namizna sol

Jodirana sol ne prenaša toplote. Pri dolgotrajnem kuhanju, na primer v testeninah ali pri kuhanju krompirja, velik del joda izhlapi. Najbolje je, da solite hrano po kuhanju.

Jod iz alg

Daleč najbolj bogata hrana z jodom so morske alge. V svojih celicah namreč v visokih koncentracijah kopičijo jodove spojine, raztopljene v morski vodi. Njihova naravna vsebnost joda ne presega le vsebnosti joda v vsem  sadju in zelenjavi, temveč tudi v morskih ribah in morskih sadežih.

Z algami kot zelenjavno prilogo ali v solati prinesete zanimivo spremembo na mizo. Upoštevajte, da lahko hranila in predvsem vsebnost joda v posameznih vrstah alg močno niha. Nekatere vrste vsebujejo do 11.000 miligramov joda na kilogram suhe teže, od katerih pa se lahko, odvisno od metode priprave, po drugi strani izgubi velik del.

Varen vir: evropske atlantske alge

Ker alge ne absorbirajo le joda, temveč tudi težke kovine in radioaktivne snovi iz morske vode, morate pozornost posvetiti tudi njihovemu izvoru. Atlantske alge iz evropskih vzrejnih kultur ali celo boljše iz divjine, so običajno zelo dobro nadzorovane za morebitne obremenitve.

Predvsem pa so dobra izbira ob visokih potrebah po jodu ali dokazanem pomanjkanju joda, ki ga ni mogoče zadovoljiti s prehrano, visokokakovostna prehranska dopolnila iz morskih alg z natančno določenim odmerkom joda.

VIR

POGOSTO NE PREPOZNAMO: Ko pomanjkanje vitaminov vpliva na naš živčni sistem

Pomanjkanje nekaterih vitaminov in mineralov je dejavnik tveganja za nevrološko-psihiatrične motnje, ki jih ne smemo podcenjevati. Znanstveniki so na to opozorili na simpoziju društva za biofaktorje e.V. (GfB) 7. novembra 2015 v Berlinu.

Zlasti starejši ljudje pogosto trpijo zaradi vrzeli v vitalnih biofaktorjih. Vzroki vključujejo podhranjenost, bolezni in s starostjo povezane motnje ali pa so povezane z zdravili v prebavnem traktu, omenja klinični farmakolog prof Dr. Dieter Loew. Ti primanjkljaji pogosto niso prepoznani, saj: “Znaki pomanjkanja so izdajalci,” pravi Loew. Sprva se izrazijo v nejasnih, pogosto napačno ocenjenih kliničnih slikah. Lahko pa imajo resne posledice, vključno s poškodbo živčevja in možganov.

Tako nezadostna razpoložljivost skoraj vseh vitaminov B vodi do občutljivih motenj možganske ali živčne funkcije, je poudaril Karlheinz Reiners, namestnik direktorja oddelka za nevrologijo in polikliniko v univerzitetni bolnišnici Würzburg. Pomanjkanje vitamina B1 lahko privede do slabega delovanja v različnih delih živčnega sistema v zelo kratkem času: v možganih se zmanjša kognitivni potencial. V perifernem živčnem sistemu pomanjkanja vitamina B1 povzroči poškodbe živcev, ki bi lahko pripeljale do tako imenovane polinevropatije, najbolj opazne so najprej bolečine, nelagodje ali senzorične motnje v rokah in nogah. Takšna poškodba živcev se pogosto pojavi kot posledica povečane porabe alkohola ali diabetesa mellitusa. Zato vitamin B1  uporabljmoa tudi za zdravljenje teh bolezni, je povedal prof Hilmar Stracke, namestnik direktorja oddelka za interne medicine III na Univerzitetnem Hospital Giessen. Zdravilo Benfotiamine se je tako izkazalo pri izboljšanju delovanja živcev in simptomov pri diabetični nevropatiji, je dejal diabetolog.

Nekatere nevrološke motnje so prav tako povezane s pomanjkanjem vitamina D. Vitamin, ki nastaja pod vplivom sončne svetlobe v koži, ima med drugim močan učinek na imunski sistem. Ti učinki bi lahko imeli zaščitno vlogo tudi pri multipli sklerozi, kot je pojasnil Mathias Buttmann, višji zdravnik in vodja ambulante za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki Univerzitetnega Hospital Würzburgu. V zadnjih letih so številne epidemiološke študije prepričljiv dokaz, da je verjetnost, da imajo posamezniki, ki trpijo za multiplo sklerozo, večje pomanjkanje vitamina D. Kot so dokazale študije pa pomanjkanje vitamina D slabi tudi odpornost možganov na bakterijski meningitis

VIR

6 pomembnih vlog vitamina C

Poleg svoje sposobnosti preprečevanja skorbuta je vitamin C potreben tudi pri mnogih bistvenih metabolnih procesih v telesu. Spodaj je razloženih nekaj njegovih raziskanih fizioloških funkcij.

  1. Sinteza kolagena

Vitamin C je bistvenega pomena za sintezo in vzdrževanje kolagena, najbolj bogate beljakovine v človeškem telesu. Kolagen vsebuje okoli 25% do 35% celotne vsebnosti beljakovin v telesu. Njegove močne, vezne, podolgovate fibrile najdemo v koži, vezeh, tetivah, hrustancu, kosteh, krvnih žilah, črevesju in diskih med hrbteničnimi vretenci. Prav tako se nahaja v roženici in v mišičnem tkivu.

Raziskave o pomenu vitamina C za kolagen kažejo:

  • Vitamin C pomaga zaščititi kožo s spodbujanjem proizvodnje in migracije fibroblastov, ki podpirajo normalno celjenje ran.
  • Vitamin C ščiti pred kožnimi gubami, ki jih vidimo pri prezgodnjem staranju.
  • Povečanje vnosa vitamina C v vaskularnih celicah gladkih mišic povečuje sintezo in zorenje kolagena tipa I. Kolagen vrste I predstavlja približno 90% celotne vsebnosti kolagena v telesu.
  • Visoke koncentracije vitamina C spodbujajo sintezo kolagena tipa IV, ki ima pomembne filtrirne lastnosti v ledvicah, krvno-možganski pregradi in arterijski oblogi.
  1. Sinteza bazne membrane

Bazna membrana je tanka, lepljiva plast, ki podpira epitelijske celične plasti – tkiva, ki usmerjajo površine in votline skozi telo (kot so npr. obloge želodca in obloge krvnih žil). Prav tako povezuje glomerularne kapilare v ledvicah v Bowmanovo kapsulo, ki je potrebna za filtracijo krvi in pljučne kapilare v pljučih do pljučnih alveolov.

Poleg tega epitelna membrana deluje kot restriktivna ovira, da  rakave celice ne posežejo globlje v tkiva.

Vitamin C je povezan z epitelno membrano na naslednje načine:

  • Vitamin C vzdržuje gelastično stanje epitelne membrane, ki pomaga preprečiti invazijo tumorja skozi njo.
  • Pomanjkanje vitamina C zmanjša sproščanje komponent epitelne membrane (kolagen tipa IV, laminin, elastin) v krvnih žilah.
  • Vitamin C pospeši odlaganje drugih pomembnih proteinov epitelne membrane na območju med dermisom in povrhnjico.
  1. Sinteza karnitina

Vitamin C je bistveni kofaktor za sintezo karnitina – aminokisline, ki je potrebna za »prevoz« maščobnih kislin v mitohondrije. Ta prenos maščobnih kislin je pomemben dejavnik pri proizvodnji ATP, ki so potrebene za celično energijo.

  1. Sinteza nevrotransmiterja

Vitamin C je neposredno vključen v sintezo nevrotransmiterjev. Nevrotransmitorji so biološke molekule, ki olajšajo električni tok med nevroni in živčnimi celicami v telesu ter v možganih. Sposobnost telesa, da se odzove na okolje, pa tudi zmožnost možganov, da razmišljajo in se spominjajo, je odvisna od teh bistvenih snovi.

  1. Spodbuja vključitev kalcija v kostno tkivo

Za oblikovanje in vzdrževanje kakovostnega kostnega materiala z visoko gostoto potrebujemo vitamin C. Vitamin C spodbuja asimilacijo kalcija v kost, ščiti pred izpiranjem kalcija iz kosti in se bori proti oksidativnemu stresu, ki deluje proti asimilaciji.

Dodatne povezave med presnovo vitamina C in kostmi vključujejo naslednje:

  • Vitamin C spodbuja nastanek celic, ki vključujejo kalcij v kostno tkivo (osteoblasti).
  • Vitamin C zavira razvoj celic, ki raztapljajo kalcij iz kostnih tkiv (osteoklasti).
  • Kot močan antioksidant se vitamin C bori proti oksidativnemu stresu v kostnih tkivih.
  • Za navzkrižno povezovanje kolagena, ki je potrebna za oblikovanje gostega matriksa za optimalno kostno trdnost, je potreben vitamin C.
  1. Funkcija in vzdrževanje imunskega sistema

Funkcije vitamina C za imunski sistem  so tako pomembne, da jih lahko sedaj le na hitro naštejemo.

Tukaj je hiter seznam, kako deluje vitamin C z imunskim sistemom:

Vitamin C podpira:

  • Proizvodnjo interferonov
  • Funkcijo fagocitov
  • Proizvodnjo citokinov v belih krvnih celicah
  • Celični posredovani imunski odziv
  • Proizvodnja dušikovega oksida s fagociti
  • T-limfocitno proliferacijo
  • B-limfocitno proliferacijo
  • Proizvodnjo protiteles
  • Formacijo prostaglandinov
  • Ciklične ravni GMP v limfocitih
  • Lokalno generacija in / ali interakcijo s vodikovim peroksidom
  • Detoksifikacijo histamina
  • Nevtralizacijo oksidativnega stresa

Vitamin C zavira:

  • Različne oblike smrti T-limfocitov
  • Proizvodnjo neuraminidaze

 

VIR

Stanje pomanjkanja magnezija je lahko nevarno

Pomanjkanje magnezija povzroča resne zdravstvene težave. Kot je razkrila ameriška študija Harvard School of Public Health pomanjkanje magnezija (medicinska hipomagnezemija) spodbuja diabetes mellitus. Ampak to je daleč od edine resne posledice pomanjkanja magnezija. Skoraj vsi življenjski procesi so odvisni od zadostne količine magnezija in pomanjkanje prizadene vse več ljudi. Razlogi so dobro znani ter raznovrstni – vendar jih lahko skoraj vedno odpravite z ustreznimi ukrepi.

ZAKAJ SO VSI ŽIVLJENJSKI PROCESI ODVISNI OD MAGNEZIJA?

Pomanjkanje magnezija lahko povzroči hude srčne aritmije. Zato npr. tudi nemška fundacija za srce svetuje, da redno nadzirate nivo magnezija v krvi. Razlog: Človeško telo deluje s pomočjo električnih impulzov, drugače povedano, srce nadzorujejo električni impulzi..

Fundacija za srce opozarja, da so lahko vzroki nevarnih aritmij pomanjkljivosti v razmerja elektrolitov magnezija in kalija. “Kalij in magnezij sta pomembna za električno stabilizacijo srčnih celic. Njuno razmerje je ključnega pomena za nastanek električnih impulzov in njihov prenos iz mišične celice v mišično celico v srcu in s tem za ritmično aktivacijo srca, “navaja ena od publikacij Fundacije.

Vsako leto je samo v Nemčiji hospitaliziranih več kot 400.000 ljudi s srčnimi aritmijami. Kakšen delež od teh ima pomanjkanje magnezija, ni preverjen. Toda strokovnjaki povzamejo, da kar “znaten delež”.

VZROKI ZA POMANJKANJE

Dejstvo, da veliko ljudi trpi zaradi pomanjkanja magnezija, ima več vzrokov. Eden od najpomembnejših: vsebnost magnezija v hrani ni več zadostna, ker ga tla na poljih očitno ne vsebujejo več dovolj. Veliko ga osiromaši moderno visoko zmogljivo kmetijstvo. To vodi k pomanjkanju magnezija v hrani in s tem tudi v prehrani ljudi.

Vsakdo, ki pije veliko alkohola, ima povečano potrebo po magneziju. To je zato, ker alkohol spodbuja in pospešuje delovanje ledvic. Rezultat je, da se telo hitreje dehidrira  in z večjimi količinami izločanja urina izgubi tudi veliko večjo količino dragocenega mineralnega magnezija. Rehabilitacijske klinike poznajo ta problem: alkoholiki zato ob rehabilitaciji ne prejmejo samo vitamina B, temveč tudi visoke ravni magnezija, da bi uravnotežili ravnovesje mineralov.

Pasti pri vnosu magnezija v telo so prav tako v kavi in ​​nikotinu. Zato so tudi kadilci ogroženi zaradi pomanjkanja magnezija. Pri kroničnem pomanjkanju spanja, povečanem stresu in debelosti, se prav tako pojavijo simptomi pomanjkanja pri oskrbi z magnezijem.

Bolniki, ki trpijo zaradi srčnega popuščanja, so pogosto predpisani diuretiki. To so zdravila, ki spodbujajo izločanje tekočine iz organizma, tako da srce črpa manj. Diuretiki spodbujanja povečano izločanje urina, in ponovno izpirajo dragocen mineral magnezija iz telesa.

Tudi tisti, ki jemljejo zdravila za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka ali ostalih zdravil, ki spodbujajo izločanje vode, morajo redno nadzorovati ravni magnezija.

Tudi v času jemanja kontracepcijskih tabletk ali terapije s kortizonom, je po mnenju strokovnjakov treba redno preverjati raven magnezija v krvi, tako da organizem ne bo prizadelo pomanjkane magnezija.

DEPRESIJA KOT POSLEDICA POMANJKANJA MAGNEZIJA

Mnogi ljudje trpijo zaradi zimske depresije v “temni” sezoni. Zdravniki govorijo celo o sezonsko odvisni depresiji (SAD). Delež bolnikov z zimsko depresijo se med vsemi depresijami povečuje na skupaj deset odstotkov. Z elaboriranimi svetlobnimi terapijami se zdravniki, wellness centri in sanatoriji poskušajo spoprijeti s tem pojavom.

Vendar ni nujno, da gre prav za pomanjkanje svetlobe, kar povzroča depresijo v neugodnih vremenskih in podnebnih razmerah. Tudi pomanjkanje magnezija je eden izmed dejavnikov tveganja, ki postaja vse bolj poznan. Na Norveškem so pred kratkim izpraševali 5.000 ljudi o svojih prehranjevalnih navadah v povezavi z depresivnim razpoloženjem. Izkazalo se je, da se je depresivno razpoloženje in celo še težje oblike depresije pojavile veliko redkeje pri tistih anketirancih, ki so v svoji prehrani uživali več magnezija.

Razmerje med vnosom magnezija in nizko težnjo k depresiji je razloženo z dejstvom, da je magnezij v telesu vpleten v pomembne metabolne procese, v katerih se proizvaja serotonin  (hormonom sreče). Le ta snov igra pomembno vlogo pri terapiji proti depresiji. Dokler ga je v možganih dovolj, ima depresija malo možnosti.

Mineralni magnezij, ki ga je v tleh vedno manj, je bistvenega pomena za prenos dražljajev iz živca v mišico. Zanesljivi in ​​nepoškodovani živčni dražljaji so bistveni za krčenje mišic in s tem za celotno aktivnost srca.

Magnezij je močno vpleten v mineralizaciji kosti. Torej ima izjemno pomembno vlogo pri izgradnji in vzdrževanju skeletnega sistema in zob. Magnezij stabilizira tudi notranji skelet celic. Poleg tega je odgovoren tudi za aktivacijo več kot 300 encimov, kar impresivno poudarja njegovo pomembnost za metabolizem. Zavira strjevanje krvi in ​​s tem lahko proaktivno deluje tudi proti trombozi (krvnim strdkom). Mimogrede, moški imajo večjo potrebo po magneziju kot ženske zaradi višje skeletne mase.

Športniki, ki imajo ob aktivnosti povečano znojenje, izgubijo več magnezija. Na primer, maratonci morajo pred večerjo piti veliko magnezija in kalcijevih pijač. Ali v obliki pripravljenih elektrolitnih pijač, mineralnih vod, ki so bogate z magnezijem, ali magnezijevih tablet, raztopljenih v vodi, najboljša izbira je v obliki magnezijevega citrata, ker ga telo najbolje absorbira. Tudi za redne obiskovalce savn, ki vzpodbujajo znojenje, je kvalitetno nadomeščanje mineralov izjemno pomembno. Po savnah s povprečno intenzivnostjo treh programov telo izgubi približno en liter tekočine. Mineralna voda ali sadni sokovi znova kompenzirajo izgubljene  količine magnezija in kalija.

Vitamin D je pomemben za nastanek kosti. Pomanjkanje lahko privede do mehčanja kosti. Pri otrocih se stanje imenuje rahitis, pri odraslih pa se imenuje osteoporoza. Rezultat je malformacija, bolečine in zlomi. Hipertenzija in sladkorna bolezen tipa 2 sta prav tako lahko sprožena zaradi pomanjkanja vitamina D.

Pomanjkanje vitamina D prav tako igra vlogo pri debelosti ali celo sprožiti vnetno črevesno bolezen, kot sta Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis. Vitamin D se tvori pod sončno svetlobo v koži.

V skladu z najnovejšimi rezultati raziskav, igra magnezij igra pomembno vlogo tudi pri aktivaciji D vitamina. Če obstaja pomanjkanje magnezija, organizem očitno ne more v celoti aktivirati niti vitamina D, ki je prisoten v telesu.

Podobno tudi pri aktivaciji vitamina C. Tudi ta deluje le delno, če pomanjkanje magnezija telesu preprečuje optimalen metabolizem.

POMANJKANJE MAGNEZIJA SPODBUJA GLAVOBOL IN OBČUTLJIVOST NA STRES

Vsem, ki pogosto trpijo zaradi glavobola in napadov migrene, se priporoča, da preverijo raven magnezija. Magnezij ima močan vazodilatacijski učinek in zato lahko odpravi glavobole. Študije dunajskih znanstvenikov so pokazale, da je magnezij lahko zelo uporabna alternativa ob terapiji proti glavobolom in lahko nadomesti kar nekaj tablet. Tudi pri astmi se je uporaba določenih oblik magnezija prav zaradi vazodilatacije izkazala za učinkovito.

Magnezij je tudi dokazano sredstvo za preprečevanje stresa, saj telo pomiri. Poleg težav s srcem, bolečinah v mišicah, osteoporozi in presnovnih težavah, pomanjkanje magnezija poveča občutljivost na stres in živčnost.

KAKO SAMI OPAZITE POMANJKANJE MAGNEZIJA?

Poleg že omenjenih težav s srcem, depresivnega razpoloženja, presnovnih motenj, pomanjkljivosti pri oskrbi z vitamini in občutljivosti na glavobol, je več pomanjkljivosti, ki se pojavljajo pri pomanjkanju magnezija možno opaziti že pred opravljenimi laboratorijskimi testi, ki dokazujejo pomanjkanje magnezija. Pogosto prihaja do mišičnih krčev v teletu, do napetosti, trzanja mišic, mišičnih tremorjev. Utrujenost, živčnost ali izguba apetita so prav tako lahko znak pomanjkanja magnezija. Prav tako niso redki vaskularni krči, gastrointestinalni krči in zaprtje. Mentalne spremembe kot so nemir, živčnost, vrtoglavica, pomanjkanje koncentracije in utrujenost, so lahko tudi posledica pomanjkanja magnezija. V nosečnosti pomanjkanje magnezija spodbuja prezgodnjo sprožitev poroda.

KAKO PRAVILNA PREHRANA PREPREČUJE POMANJKANJE MAGNEZIJA?

Obstajajo številne medicinske študije, ki kažejo, da dve tretjini ljudi vzame manj magnezija od priporočenega dnevnega vnosa. Do zdaj je bila ta dnevna potreba približno 300 do 400 miligramov. Medtem so tudi raziskovalci navedli druge vrednosti. Zaradi povečanih zahtev za telesno in duševno zmogljivost, se zdaj kot dnevni odmerek magnezija priporoča od 600 do 900 miligramov.

Da bi preprečili pomanjkanje, je pomembno, da jemo uravnoteženo prehrano. Pomembno je tudi, da v svojo prehrano vključimo dovolj hrane, ki vsebuje magnezij. Živila, ki vsebujejo magnezij so vse polnozrnate žitarice, stročnice, žitarice, krompir, zelena zelenjava, zelena solata, oreščki, semena, kakav, mineralne vode, ki vsebujejo magnezij in peneči jabolčni sok.

Zrna vsebujejo največjo količino magnezija v zunanjih površinskih slojih. Zato je višja kot je stopnja mletja, večja je vsebnost magnezija. Pri kuhanju, beljenju in pranju hrane na žalost se velik delež magnezija izgubi, če te tekočine ponovno ne uporabimo.

VIR

V kolikor se sprašujete ali vam primankuje magnezija ali katerega drugega minerala, vljudno vabljeni a naš diagnostični pregled s pomočjo aparata OLIGOSCAN s katerim izvajamo meritve zalog mineralov (med drugim seveda tudi magnezija).

Vir slike

Vloga in naravni vir vitamina A

Vitamin A je generični izraz, ki se nanaša na v maščobi topne spojine kot obliko vitamina A (retinol) v živalskih proizvodih ter kot provitamin A v sadju in zelenjavi. Tri aktivne oblike vitamina A v telesu so retinol, retinalaldehid in retinojska kislina.

Vitamin A sodeluje pri regulaciji rasti in specializaciji (diferenciaciji) v praktično vseh celicah v človeškem telesu. Vitamin A ima pomembno vlogo v embrionalnem razvoju, oblikovanju organov med razvojem ploda, normalni imunski funkciji in razvoju oči ter vida.

Pomanjkanja vitamina A je glavni vzrok slepote na svetu. Ta je najbolj razširjena med otroci in ženskami v rodni dobi v nerazvitem svetu. Pomanjkanje vitamina A je povezana s povečano dovzetnostjo za okužbe, kot tudi obolenji ščitnice in boleznimi kože.

Dodajanje vitamina A bi znatno zmanjšalo smrtnosti pri otrocih v regijah z visokim tveganjem pomanjkanja vitamina A (nerazvit svet). Nadalje je z visokimi odmerki vitamina A dopolnitev zelo priporočljiva za otroke starejše od šestih mesecev, če so okuženi z ošpicami, imajo imunsko pomanjkljivostt  ali so v nevarnosti, zaradi zapletov virusnih okužb.

Retinojska kislina in analogi so uporabljeni pri farmakoloških odmerkih ob zdravljenju akutne promielocitne levkemije in različnih kožnih bolezni.

Vir hrane bogate z A vitaminom so mlečni izdelki (maslo),  jetra, ribje olje, jajčni rumenjak. Bogat vir karotenoidov, provitamin A, vključuje oranžna in zelena zelenjava, kot sta sladki krompir, buča, špinača.

 

Vir

 

ORTOMOLEKULARNA MEDICINA: dramatično okrevanje tudi potem, ko odpovejo vse ostale metode

Ortomolekularna medicina se osredotoča na individualne prehranske potrebe posameznika in uporablja tako prehrano kot tudi prehranske dodatke za obnovo in vzdrževanje pravilnega prehranskega ravnovesja. Ortomolekularna hranila popravijo ali normalizirajo molekulsko ravnovesje vitaminov, mineralov in aminokislin v telesu. Ta vrsta medicine pa vključuje precej velike odmerke določenih hranil.

Zgodovina

Čeprav se vitamini in minerali uporabljajo od leta 1920, je imela ortomolekularna terapija svoje resnične začetke v letu 1952. To leto je namreč Abram Hoffer, kanadski zdravnik, s partnerko dr Humphrey Osmond, ugotovili, da veliki odmerki vitamina B3 (niacina)  pomagajo nadzorovati shizofrenijo. V svoji raziskavi je opisal, da se je število okrevanj shizofrenije v obdobju enega leta samo s tem odkritjem, podvojilo.

Dr. Linus Pauling, profesor kemije na Univerzi Stanford, in dvakratni dobitnik Nobelove nagrade, je skoval izraz “ORTOMOLEKULARNO” v poročilu iz leta 1968. Gre pa za uporabo naravnih snovi, ki so običajno prisotni v zdravem telesu posameznika. Pauling je znan po svoji raziskavi in promociji megakoličin vitamina C za premagovanje prehladov in drugih bolezni.

Hoffer, Osmond in Pauling so ugotovili, da določena hranila neposredno vplivajo na pojav, resnost, zdravljenje in preprečevanje bolezni. Njihove teorije, so opozarjale na podhranjenost kot vzrok bolezni.

Takrat je bila povezava med prehrano in boleznimi, vsaj za zahodno medicino, novo odkritje, .

Kot vsaka nova teorija, se je tudi ortomolekularna medicina srečala s takojšnjo zadržanostjo in celo ostrimi kritikami  ustaljene medicinske skupnosti, zaradi česar, so še danes prisotni predsodki. Hofferjevo mnenje je, da se predsodki pojavljajo predvsem zaradi tega, ker je s pomočjo dodajanja vitaminov in mineralov zdravljenje zapletenih bolezni veliko bolj enostavno.

Kako nam lahko pomaga?

Ta prehranski pristop pomaga ohranjanjati zdravje ali ga izboljšati s pravilno prehrano in dodajanjem prehranskih dopolnil. Ortomolekularna medicina se pogosto uporablja tako pri fizioloških kot tudi psihiatričnih motnjah.

Nekatere običajne bolezni, ki jih zdravijo s pomočjo ortomolekularne medicine so prehladi, bolezni srca, rak, depresija in shizofrenija. Pravzaprav lahko ortomolekularna medicina zagotovi dramatično okrevanje tudi potem, ko odpovejo vse ostale metode.

Z njeno širšo definicijo ljudje dnevno uživajo večje količine vitaminov in mineralov v obliki prehranskih dopolnil (ki so v ortomolekularni medicini zdravilo) in skušajo s tem preseči prehranske pomanjkljivosti hranil, ki jih s hrano ne zaužijejo ali ne absorbirajo dovolj.

RTEmagicC_sodobni_pogledi_na_cepljenje.jpg

 

Ortomolekularna medicina je intenziven, natančen in temeljit pristop k dopolnitvi hranil. Upošteva individualne prehranske potrebe na podlagi starosti, spola, aktivnosti, stresa in prisotnost bolezni.

V bistvu ortomolekularna medicina telesu pomaga iz neuravnoteženega stanja ali stanja bolezni.

Kako deluje?

Ortomolekularna medicina izključuje dve medicinski predpostavki:

  1. da nam dobro uravnotežena prehrana zagotavlja vse potrebne hranilne snovi;
  2. da smo vsi na splošno enaki v količini hranil, ki jih potrebujemo.

Prav iz teh dveh razlogov ne upošteva Priporočenih dnevnih vrednosti (RDA).

Ti dve predpostavki namreč ne upoštevata, da naša hrana nima več tako visoke hranilne vrednost, kot jo je imela nekoč. Sadje in zelenjava se pogosto gojita na mineralno izčrpani zemlji s pomočjo kemikalij, nato pa sta rafinirani ali predelani, tako da se še vsak mali del hranilne vrednosti izloči.

Dober primer takšne “prazne” hrane je bela moka.

Naše zahteve hranil se razlikujejo tudi po količini dejavnosti, spolu in genetskih predispozicijah. Cilj ortomolekularne medicine je zagotoviti optimalne hranilne snovi v telesu skozi celotno dieto s hrano, ki telesa ne obremenjuje s predelano hrano, sladkorjem, dodatki in alergeni. Če je potrebno, se hranila dopolni s tabletami ali injekcijami za lajšanje simptomov, kot tudi za odpravo in preprečevanje pomanjkljivosti.

Kako poteka?

Diagnoza

Cilj ortomolekularnega terapevta je odkriti vzrok motnje in oblikovati ustrezen program zdravljenja, da ga odpravi. V naši praksi pri ugotavljanju pomanjkanja mineralov uporabljamo OLIGOSCAN, ki nam poda natančno sliko zalog mineralov v telesu. Ker na žalost trenutno še ne obstaja podoben aparat za ugotavljanje ravni vitaminov, ob sumu na pomanjkanje, bolnike pošljemo na laboratorijska testiranja ali si pomagamo z bioresonančno metodo.

Zdravljenje

Glavni izziv za ortomolekularne terapevte je določiti optimalne količine nekaterih hranilnih snovi za lajšanje simptomov in ponovno vzpostavitev ter ohranjanje zdravja. Te optimalne ravni se namreč močno razlikujejo za različne ljudi.  Terapevt in bolniki s skupnimi močmi poiščeta raven, ki izboljša zdravje in ne povzroča neprijetnih  učinkov.

Kako naprej?

Če želite pričeti z ortomolekularno terapijo (ki se, mimogrede, čudovito dopolnjuje z bioresonančno metodo in pohitri potek samega zdravljenja), smo Vam na voljo za vsa vprašanja, prav tako pa vsakodnevno izvajamo meritve zalog mineralov ter določimo načrt dodajanja prehranskih dopolnil.

 

Vir: