Ortomolekularna medicina se osredotoča na individualne prehranske potrebe posameznika in uporablja tako prehrano kot tudi prehranske dodatke za obnovo in vzdrževanje pravilnega prehranskega ravnovesja. Ortomolekularna hranila popravijo ali normalizirajo molekulsko ravnovesje vitaminov, mineralov in aminokislin v telesu. Ta vrsta medicine pa vključuje precej velike odmerke določenih hranil.

Zgodovina

Čeprav se vitamini in minerali uporabljajo od leta 1920, je imela ortomolekularna terapija svoje resnične začetke v letu 1952. To leto je namreč Abram Hoffer, kanadski zdravnik, s partnerko dr Humphrey Osmond, ugotovili, da veliki odmerki vitamina B3 (niacina)  pomagajo nadzorovati shizofrenijo. V svoji raziskavi je opisal, da se je število okrevanj shizofrenije v obdobju enega leta samo s tem odkritjem, podvojilo.

Dr. Linus Pauling, profesor kemije na Univerzi Stanford, in dvakratni dobitnik Nobelove nagrade, je skoval izraz “ORTOMOLEKULARNO” v poročilu iz leta 1968. Gre pa za uporabo naravnih snovi, ki so običajno prisotni v zdravem telesu posameznika. Pauling je znan po svoji raziskavi in promociji megakoličin vitamina C za premagovanje prehladov in drugih bolezni.

Hoffer, Osmond in Pauling so ugotovili, da določena hranila neposredno vplivajo na pojav, resnost, zdravljenje in preprečevanje bolezni. Njihove teorije, so opozarjale na podhranjenost kot vzrok bolezni.

Takrat je bila povezava med prehrano in boleznimi, vsaj za zahodno medicino, novo odkritje, .

Kot vsaka nova teorija, se je tudi ortomolekularna medicina srečala s takojšnjo zadržanostjo in celo ostrimi kritikami  ustaljene medicinske skupnosti, zaradi česar, so še danes prisotni predsodki. Hofferjevo mnenje je, da se predsodki pojavljajo predvsem zaradi tega, ker je s pomočjo dodajanja vitaminov in mineralov zdravljenje zapletenih bolezni veliko bolj enostavno.

Kako nam lahko pomaga?

Ta prehranski pristop pomaga ohranjanjati zdravje ali ga izboljšati s pravilno prehrano in dodajanjem prehranskih dopolnil. Ortomolekularna medicina se pogosto uporablja tako pri fizioloških kot tudi psihiatričnih motnjah.

Nekatere običajne bolezni, ki jih zdravijo s pomočjo ortomolekularne medicine so prehladi, bolezni srca, rak, depresija in shizofrenija. Pravzaprav lahko ortomolekularna medicina zagotovi dramatično okrevanje tudi potem, ko odpovejo vse ostale metode.

Z njeno širšo definicijo ljudje dnevno uživajo večje količine vitaminov in mineralov v obliki prehranskih dopolnil (ki so v ortomolekularni medicini zdravilo) in skušajo s tem preseči prehranske pomanjkljivosti hranil, ki jih s hrano ne zaužijejo ali ne absorbirajo dovolj.

 

Ortomolekularna medicina je intenziven, natančen in temeljit pristop k dopolnitvi hranil. Upošteva individualne prehranske potrebe na podlagi starosti, spola, aktivnosti, stresa in prisotnost bolezni.

V bistvu ortomolekularna medicina telesu pomaga iz neuravnoteženega stanja ali stanja bolezni.

Kako deluje?

Ortomolekularna medicina izključuje dve medicinski predpostavki:

1. da nam dobro uravnotežena prehrana zagotavlja vse potrebne hranilne snovi;
2. da smo vsi na splošno enaki v količini hranil, ki jih potrebujemo.

Prav iz teh dveh razlogov ne upošteva Priporočenih dnevnih vrednosti (RDA).

Ti dve predpostavki namreč ne upoštevata, da naša hrana nima več tako visoke hranilne vrednost, kot jo je imela nekoč. Sadje in zelenjava se pogosto gojita na mineralno izčrpani zemlji s pomočjo kemikalij, nato pa sta rafinirani ali predelani, tako da se še vsak mali del hranilne vrednosti izloči.

Dober primer takšne “prazne” hrane je bela moka.

Naše zahteve hranil se razlikujejo tudi po količini dejavnosti, spolu in genetskih predispozicijah. Cilj ortomolekularne medicine je zagotoviti optimalne hranilne snovi v telesu skozi celotno dieto s hrano, ki telesa ne obremenjuje s predelano hrano, sladkorjem, dodatki in alergeni. Če je potrebno, se hranila dopolni s tabletami ali injekcijami za lajšanje simptomov, kot tudi za odpravo in preprečevanje pomanjkljivosti.

Kako poteka?

Diagnoza

Cilj ortomolekularnega terapevta je odkriti vzrok motnje in oblikovati ustrezen program zdravljenja, da ga odpravi. V naši praksi pri ugotavljanju pomanjkanja mineralov uporabljamo OLIGOSCAN, ki nam poda natančno sliko zalog mineralov v telesu. Ker na žalost trenutno še ne obstaja podoben aparat za ugotavljanje ravni vitaminov, ob sumu na pomanjkanje, bolnike pošljemo na laboratorijska testiranja ali si pomagamo z bioresonančno metodo.

Zdravljenje

Glavni izziv za ortomolekularne terapevte je določiti optimalne količine nekaterih hranilnih snovi za lajšanje simptomov in ponovno vzpostavitev ter ohranjanje zdravja. Te optimalne ravni se namreč močno razlikujejo za različne ljudi.  Terapevt in bolniki s skupnimi močmi poiščeta raven, ki izboljša zdravje in ne povzroča neprijetnih  učinkov.

Kako naprej?

Če želite pričeti z ortomolekularno terapijo (ki se, mimogrede, čudovito dopolnjuje z bioresonančno metodo in pohitri potek samega zdravljenja), smo Vam na voljo za vsa vprašanja, prav tako pa vsakodnevno izvajamo meritve zalog mineralov ter določimo načrt dodajanja prehranskih dopolnil.

 

Vir: alive Editorial