Stanje pomanjkanja magnezija je lahko nevarno

Pomanjkanje magnezija povzroča resne zdravstvene težave. Kot je razkrila ameriška študija Harvard School of Public Health pomanjkanje magnezija (medicinska hipomagnezemija) spodbuja diabetes mellitus. Ampak to je daleč od edine resne posledice pomanjkanja magnezija. Skoraj vsi življenjski procesi so odvisni od zadostne količine magnezija in pomanjkanje prizadene vse več ljudi. Razlogi so dobro znani ter raznovrstni – vendar jih lahko skoraj vedno odpravite z ustreznimi ukrepi.

ZAKAJ SO VSI ŽIVLJENJSKI PROCESI ODVISNI OD MAGNEZIJA?

Pomanjkanje magnezija lahko povzroči hude srčne aritmije. Zato npr. tudi nemška fundacija za srce svetuje, da redno nadzirate nivo magnezija v krvi. Razlog: Človeško telo deluje s pomočjo električnih impulzov, drugače povedano, srce nadzorujejo električni impulzi..

Fundacija za srce opozarja, da so lahko vzroki nevarnih aritmij pomanjkljivosti v razmerja elektrolitov magnezija in kalija. “Kalij in magnezij sta pomembna za električno stabilizacijo srčnih celic. Njuno razmerje je ključnega pomena za nastanek električnih impulzov in njihov prenos iz mišične celice v mišično celico v srcu in s tem za ritmično aktivacijo srca, “navaja ena od publikacij Fundacije.

Vsako leto je samo v Nemčiji hospitaliziranih več kot 400.000 ljudi s srčnimi aritmijami. Kakšen delež od teh ima pomanjkanje magnezija, ni preverjen. Toda strokovnjaki povzamejo, da kar “znaten delež”.

VZROKI ZA POMANJKANJE

Dejstvo, da veliko ljudi trpi zaradi pomanjkanja magnezija, ima več vzrokov. Eden od najpomembnejših: vsebnost magnezija v hrani ni več zadostna, ker ga tla na poljih očitno ne vsebujejo več dovolj. Veliko ga osiromaši moderno visoko zmogljivo kmetijstvo. To vodi k pomanjkanju magnezija v hrani in s tem tudi v prehrani ljudi.

Vsakdo, ki pije veliko alkohola, ima povečano potrebo po magneziju. To je zato, ker alkohol spodbuja in pospešuje delovanje ledvic. Rezultat je, da se telo hitreje dehidrira  in z večjimi količinami izločanja urina izgubi tudi veliko večjo količino dragocenega mineralnega magnezija. Rehabilitacijske klinike poznajo ta problem: alkoholiki zato ob rehabilitaciji ne prejmejo samo vitamina B, temveč tudi visoke ravni magnezija, da bi uravnotežili ravnovesje mineralov.

Pasti pri vnosu magnezija v telo so prav tako v kavi in ​​nikotinu. Zato so tudi kadilci ogroženi zaradi pomanjkanja magnezija. Pri kroničnem pomanjkanju spanja, povečanem stresu in debelosti, se prav tako pojavijo simptomi pomanjkanja pri oskrbi z magnezijem.

Bolniki, ki trpijo zaradi srčnega popuščanja, so pogosto predpisani diuretiki. To so zdravila, ki spodbujajo izločanje tekočine iz organizma, tako da srce črpa manj. Diuretiki spodbujanja povečano izločanje urina, in ponovno izpirajo dragocen mineral magnezija iz telesa.

Tudi tisti, ki jemljejo zdravila za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka ali ostalih zdravil, ki spodbujajo izločanje vode, morajo redno nadzorovati ravni magnezija.

Tudi v času jemanja kontracepcijskih tabletk ali terapije s kortizonom, je po mnenju strokovnjakov treba redno preverjati raven magnezija v krvi, tako da organizem ne bo prizadelo pomanjkane magnezija.

DEPRESIJA KOT POSLEDICA POMANJKANJA MAGNEZIJA

Mnogi ljudje trpijo zaradi zimske depresije v “temni” sezoni. Zdravniki govorijo celo o sezonsko odvisni depresiji (SAD). Delež bolnikov z zimsko depresijo se med vsemi depresijami povečuje na skupaj deset odstotkov. Z elaboriranimi svetlobnimi terapijami se zdravniki, wellness centri in sanatoriji poskušajo spoprijeti s tem pojavom.

Vendar ni nujno, da gre prav za pomanjkanje svetlobe, kar povzroča depresijo v neugodnih vremenskih in podnebnih razmerah. Tudi pomanjkanje magnezija je eden izmed dejavnikov tveganja, ki postaja vse bolj poznan. Na Norveškem so pred kratkim izpraševali 5.000 ljudi o svojih prehranjevalnih navadah v povezavi z depresivnim razpoloženjem. Izkazalo se je, da se je depresivno razpoloženje in celo še težje oblike depresije pojavile veliko redkeje pri tistih anketirancih, ki so v svoji prehrani uživali več magnezija.

Razmerje med vnosom magnezija in nizko težnjo k depresiji je razloženo z dejstvom, da je magnezij v telesu vpleten v pomembne metabolne procese, v katerih se proizvaja serotonin  (hormonom sreče). Le ta snov igra pomembno vlogo pri terapiji proti depresiji. Dokler ga je v možganih dovolj, ima depresija malo možnosti.

Mineralni magnezij, ki ga je v tleh vedno manj, je bistvenega pomena za prenos dražljajev iz živca v mišico. Zanesljivi in ​​nepoškodovani živčni dražljaji so bistveni za krčenje mišic in s tem za celotno aktivnost srca.

Magnezij je močno vpleten v mineralizaciji kosti. Torej ima izjemno pomembno vlogo pri izgradnji in vzdrževanju skeletnega sistema in zob. Magnezij stabilizira tudi notranji skelet celic. Poleg tega je odgovoren tudi za aktivacijo več kot 300 encimov, kar impresivno poudarja njegovo pomembnost za metabolizem. Zavira strjevanje krvi in ​​s tem lahko proaktivno deluje tudi proti trombozi (krvnim strdkom). Mimogrede, moški imajo večjo potrebo po magneziju kot ženske zaradi višje skeletne mase.

Športniki, ki imajo ob aktivnosti povečano znojenje, izgubijo več magnezija. Na primer, maratonci morajo pred večerjo piti veliko magnezija in kalcijevih pijač. Ali v obliki pripravljenih elektrolitnih pijač, mineralnih vod, ki so bogate z magnezijem, ali magnezijevih tablet, raztopljenih v vodi, najboljša izbira je v obliki magnezijevega citrata, ker ga telo najbolje absorbira. Tudi za redne obiskovalce savn, ki vzpodbujajo znojenje, je kvalitetno nadomeščanje mineralov izjemno pomembno. Po savnah s povprečno intenzivnostjo treh programov telo izgubi približno en liter tekočine. Mineralna voda ali sadni sokovi znova kompenzirajo izgubljene  količine magnezija in kalija.

Vitamin D je pomemben za nastanek kosti. Pomanjkanje lahko privede do mehčanja kosti. Pri otrocih se stanje imenuje rahitis, pri odraslih pa se imenuje osteoporoza. Rezultat je malformacija, bolečine in zlomi. Hipertenzija in sladkorna bolezen tipa 2 sta prav tako lahko sprožena zaradi pomanjkanja vitamina D.

Pomanjkanje vitamina D prav tako igra vlogo pri debelosti ali celo sprožiti vnetno črevesno bolezen, kot sta Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis. Vitamin D se tvori pod sončno svetlobo v koži.

V skladu z najnovejšimi rezultati raziskav, igra magnezij igra pomembno vlogo tudi pri aktivaciji D vitamina. Če obstaja pomanjkanje magnezija, organizem očitno ne more v celoti aktivirati niti vitamina D, ki je prisoten v telesu.

Podobno tudi pri aktivaciji vitamina C. Tudi ta deluje le delno, če pomanjkanje magnezija telesu preprečuje optimalen metabolizem.

POMANJKANJE MAGNEZIJA SPODBUJA GLAVOBOL IN OBČUTLJIVOST NA STRES

Vsem, ki pogosto trpijo zaradi glavobola in napadov migrene, se priporoča, da preverijo raven magnezija. Magnezij ima močan vazodilatacijski učinek in zato lahko odpravi glavobole. Študije dunajskih znanstvenikov so pokazale, da je magnezij lahko zelo uporabna alternativa ob terapiji proti glavobolom in lahko nadomesti kar nekaj tablet. Tudi pri astmi se je uporaba določenih oblik magnezija prav zaradi vazodilatacije izkazala za učinkovito.

Magnezij je tudi dokazano sredstvo za preprečevanje stresa, saj telo pomiri. Poleg težav s srcem, bolečinah v mišicah, osteoporozi in presnovnih težavah, pomanjkanje magnezija poveča občutljivost na stres in živčnost.

KAKO SAMI OPAZITE POMANJKANJE MAGNEZIJA?

Poleg že omenjenih težav s srcem, depresivnega razpoloženja, presnovnih motenj, pomanjkljivosti pri oskrbi z vitamini in občutljivosti na glavobol, je več pomanjkljivosti, ki se pojavljajo pri pomanjkanju magnezija možno opaziti že pred opravljenimi laboratorijskimi testi, ki dokazujejo pomanjkanje magnezija. Pogosto prihaja do mišičnih krčev v teletu, do napetosti, trzanja mišic, mišičnih tremorjev. Utrujenost, živčnost ali izguba apetita so prav tako lahko znak pomanjkanja magnezija. Prav tako niso redki vaskularni krči, gastrointestinalni krči in zaprtje. Mentalne spremembe kot so nemir, živčnost, vrtoglavica, pomanjkanje koncentracije in utrujenost, so lahko tudi posledica pomanjkanja magnezija. V nosečnosti pomanjkanje magnezija spodbuja prezgodnjo sprožitev poroda.

KAKO PRAVILNA PREHRANA PREPREČUJE POMANJKANJE MAGNEZIJA?

Obstajajo številne medicinske študije, ki kažejo, da dve tretjini ljudi vzame manj magnezija od priporočenega dnevnega vnosa. Do zdaj je bila ta dnevna potreba približno 300 do 400 miligramov. Medtem so tudi raziskovalci navedli druge vrednosti. Zaradi povečanih zahtev za telesno in duševno zmogljivost, se zdaj kot dnevni odmerek magnezija priporoča od 600 do 900 miligramov.

Da bi preprečili pomanjkanje, je pomembno, da jemo uravnoteženo prehrano. Pomembno je tudi, da v svojo prehrano vključimo dovolj hrane, ki vsebuje magnezij. Živila, ki vsebujejo magnezij so vse polnozrnate žitarice, stročnice, žitarice, krompir, zelena zelenjava, zelena solata, oreščki, semena, kakav, mineralne vode, ki vsebujejo magnezij in peneči jabolčni sok.

Zrna vsebujejo največjo količino magnezija v zunanjih površinskih slojih. Zato je višja kot je stopnja mletja, večja je vsebnost magnezija. Pri kuhanju, beljenju in pranju hrane na žalost se velik delež magnezija izgubi, če te tekočine ponovno ne uporabimo.

VIR

V kolikor se sprašujete ali vam primankuje magnezija ali katerega drugega minerala, vljudno vabljeni a naš diagnostični pregled s pomočjo aparata OLIGOSCAN s katerim izvajamo meritve zalog mineralov (med drugim seveda tudi magnezija).

Vir slike

ZMEŠANČKI ZA ZDRAVJE

PREHLAD: korenček, ananas, ingver, česen

GLAVOBOL: jabolko, kumarica, ohrovt, ingver, zelena

VISOK PRITISK: pesa, jabolko, zelena, kumarica, ingvar

ŽELODČNA RAZJEDA: zelje, korenje, zelena

RAZSTRUPLJANJE LEDVIC: korenje, lubenica, kumarica, koriander

POSLABŠANJE VIDA: korenje, zelena

ZAPRTJE: korenje, jabolko, sveže zelje

MAČEK: jabolko, korenje, pesa, limona

ŽIVČNOST: korenje, zelena, granatno jabolko

DEPRESIJA: korenje, jabolko, špinača, pesa

DIABETES: korenje, špinača, zelena

ASTMA: korenje, špinača, jabolko, česen, limona

ARTRITIS: korenje, zelena, ananas, limona

STRES: banana, jagoda, hruška

LEDVIČNI KAMNI: pomaranča, jabolko, lubenica, limona

IZČRPANOST: korenje, pesa, zeleno jabolko, limona špinača

SLAB SPOMIN: granatno jabolko, pesa, grozdje

PREBAVNE MOTNJE: ananas, korenje, limona, meta

ORTOMOLEKULARNA MEDICINA: dramatično okrevanje tudi potem, ko odpovejo vse ostale metode

Ortomolekularna medicina se osredotoča na individualne prehranske potrebe posameznika in uporablja tako prehrano kot tudi prehranske dodatke za obnovo in vzdrževanje pravilnega prehranskega ravnovesja. Ortomolekularna hranila popravijo ali normalizirajo molekulsko ravnovesje vitaminov, mineralov in aminokislin v telesu. Ta vrsta medicine pa vključuje precej velike odmerke določenih hranil.

Zgodovina

Čeprav se vitamini in minerali uporabljajo od leta 1920, je imela ortomolekularna terapija svoje resnične začetke v letu 1952. To leto je namreč Abram Hoffer, kanadski zdravnik, s partnerko dr Humphrey Osmond, ugotovili, da veliki odmerki vitamina B3 (niacina)  pomagajo nadzorovati shizofrenijo. V svoji raziskavi je opisal, da se je število okrevanj shizofrenije v obdobju enega leta samo s tem odkritjem, podvojilo.

Dr. Linus Pauling, profesor kemije na Univerzi Stanford, in dvakratni dobitnik Nobelove nagrade, je skoval izraz “ORTOMOLEKULARNO” v poročilu iz leta 1968. Gre pa za uporabo naravnih snovi, ki so običajno prisotni v zdravem telesu posameznika. Pauling je znan po svoji raziskavi in promociji megakoličin vitamina C za premagovanje prehladov in drugih bolezni.

Hoffer, Osmond in Pauling so ugotovili, da določena hranila neposredno vplivajo na pojav, resnost, zdravljenje in preprečevanje bolezni. Njihove teorije, so opozarjale na podhranjenost kot vzrok bolezni.

Takrat je bila povezava med prehrano in boleznimi, vsaj za zahodno medicino, novo odkritje, .

Kot vsaka nova teorija, se je tudi ortomolekularna medicina srečala s takojšnjo zadržanostjo in celo ostrimi kritikami  ustaljene medicinske skupnosti, zaradi česar, so še danes prisotni predsodki. Hofferjevo mnenje je, da se predsodki pojavljajo predvsem zaradi tega, ker je s pomočjo dodajanja vitaminov in mineralov zdravljenje zapletenih bolezni veliko bolj enostavno.

Kako nam lahko pomaga?

Ta prehranski pristop pomaga ohranjanjati zdravje ali ga izboljšati s pravilno prehrano in dodajanjem prehranskih dopolnil. Ortomolekularna medicina se pogosto uporablja tako pri fizioloških kot tudi psihiatričnih motnjah.

Nekatere običajne bolezni, ki jih zdravijo s pomočjo ortomolekularne medicine so prehladi, bolezni srca, rak, depresija in shizofrenija. Pravzaprav lahko ortomolekularna medicina zagotovi dramatično okrevanje tudi potem, ko odpovejo vse ostale metode.

Z njeno širšo definicijo ljudje dnevno uživajo večje količine vitaminov in mineralov v obliki prehranskih dopolnil (ki so v ortomolekularni medicini zdravilo) in skušajo s tem preseči prehranske pomanjkljivosti hranil, ki jih s hrano ne zaužijejo ali ne absorbirajo dovolj.

RTEmagicC_sodobni_pogledi_na_cepljenje.jpg

 

Ortomolekularna medicina je intenziven, natančen in temeljit pristop k dopolnitvi hranil. Upošteva individualne prehranske potrebe na podlagi starosti, spola, aktivnosti, stresa in prisotnost bolezni.

V bistvu ortomolekularna medicina telesu pomaga iz neuravnoteženega stanja ali stanja bolezni.

Kako deluje?

Ortomolekularna medicina izključuje dve medicinski predpostavki:

  1. da nam dobro uravnotežena prehrana zagotavlja vse potrebne hranilne snovi;
  2. da smo vsi na splošno enaki v količini hranil, ki jih potrebujemo.

Prav iz teh dveh razlogov ne upošteva Priporočenih dnevnih vrednosti (RDA).

Ti dve predpostavki namreč ne upoštevata, da naša hrana nima več tako visoke hranilne vrednost, kot jo je imela nekoč. Sadje in zelenjava se pogosto gojita na mineralno izčrpani zemlji s pomočjo kemikalij, nato pa sta rafinirani ali predelani, tako da se še vsak mali del hranilne vrednosti izloči.

Dober primer takšne “prazne” hrane je bela moka.

Naše zahteve hranil se razlikujejo tudi po količini dejavnosti, spolu in genetskih predispozicijah. Cilj ortomolekularne medicine je zagotoviti optimalne hranilne snovi v telesu skozi celotno dieto s hrano, ki telesa ne obremenjuje s predelano hrano, sladkorjem, dodatki in alergeni. Če je potrebno, se hranila dopolni s tabletami ali injekcijami za lajšanje simptomov, kot tudi za odpravo in preprečevanje pomanjkljivosti.

Kako poteka?

Diagnoza

Cilj ortomolekularnega terapevta je odkriti vzrok motnje in oblikovati ustrezen program zdravljenja, da ga odpravi. V naši praksi pri ugotavljanju pomanjkanja mineralov uporabljamo OLIGOSCAN, ki nam poda natančno sliko zalog mineralov v telesu. Ker na žalost trenutno še ne obstaja podoben aparat za ugotavljanje ravni vitaminov, ob sumu na pomanjkanje, bolnike pošljemo na laboratorijska testiranja ali si pomagamo z bioresonančno metodo.

Zdravljenje

Glavni izziv za ortomolekularne terapevte je določiti optimalne količine nekaterih hranilnih snovi za lajšanje simptomov in ponovno vzpostavitev ter ohranjanje zdravja. Te optimalne ravni se namreč močno razlikujejo za različne ljudi.  Terapevt in bolniki s skupnimi močmi poiščeta raven, ki izboljša zdravje in ne povzroča neprijetnih  učinkov.

Kako naprej?

Če želite pričeti z ortomolekularno terapijo (ki se, mimogrede, čudovito dopolnjuje z bioresonančno metodo in pohitri potek samega zdravljenja), smo Vam na voljo za vsa vprašanja, prav tako pa vsakodnevno izvajamo meritve zalog mineralov ter določimo načrt dodajanja prehranskih dopolnil.

 

Vir: 

ELIKSIR ZA SIJOČO KOŽO

Recept, ki bo poskrbel za vnos hranilnih snovi in pobožal tvoje hormončke. Tvoja koža pa bo spet zasijala.

Potrebuješ:

  • pol skodelice koriandra
  • pol zelenega jabolka
  • dva stebla zelene
  • pol kumare
  • štirje listi zelene solate
  • štiri zamrznjene ali sveže jagode
  • sok pol limone
  • pol skodelice kokosove vode

Sestavine lahko zmešaš v sadno-zelenjavni smoothie ali pa iz njih izstisneš čudežne sestavine s pomočjo sokovnika.

strawbana-kale-smoothie

Na sijočo kožo in na zdravje!

 

6 ŽIVIL, KI RUŠIJO HORMONALNO RAVNOVESJE IN POVZROČAJO AKNE

Poznate občutek, ko se počutite popolnoma čudovito, polno energije in funkcionirate brez težav? Nato pa se nenadoma zbudite z ogromnimi mozolji na obrazu, brez energije in težkimi nogami?

To se lahko zgodi tudi najboljšim. Zlasti pa tistim, ki imamo probleme z neuravnoteženimi hormoni. Ženske se še posebej pogosto srečujemo z aknami po vsem obrazu, prsih, hrbtu, bolečimi menstruacijami in tudi hujšimi posledicami hormonskega neravnovesja, kot so npr. policistični jajčniki.

Vse to so posledice resnega endokrinega neravnovesja, ki ga večina žensk občuti okoli sredine cikla (med ovulacijo) in/ali tik pred menstruacijo. To sta dve točki v ciklu, ko sta hormona estrogen in testesteron najvišja.

Za ženske, ki imajo probleme s hormonalnim sistemom, lahko višje ravni estrogena kopičijo v svojem telesu in jih ne zmorejo ustrezno odpraviti.

Če si tudi ti ena izmed žensk, ki se srečuje s podobnimi problemi, tvoje telo verjetno ne more izvesti ustreznega razstrupljana in pred teboj ni lahka naloga.

Vse to lahko privede do estrogenske dominance, ki še dodatno masti kožo, pripomore k nastajanju mozoljev in izrazitejšim PMSjem (da ne omenjam še kopice veliko resnejših obolenj).

ZAKAJ SE TA HORMONSKI KAOS ODRAŽA NA OBRAZU?

Naša koža je naš največji organ, pristojen tudi za razstrupljanje in deluje v povezavi z drugimi pomembnimi akterji razstrupljanja, kot so jetra, limfni sistem, ledvice in debelo črevo.

Kaj vnesemo v telo, je torej tisto, kar bo vplivalo na našo kožo. Hrana, ki jo jemo, izdelki za nego ter celo čistila, ki jih uporabljamo.

Tukaj sem zbrala par stvari, ki se jim je smiselno izogniti ali jih dodati, da ponovno vrnemo sijaj koži in pripomoremo k pravilnemu delovanju naših hormončkov:

ČEMU SE IZOGNITI:

  1. Mlečnine: poleg dejstva, da veliko mlečnih izdelkov vsebuje sintetične hormone, je mleko tudi eden izmed glavnih razlogov za sindrom puščajočega črevesa.
  2. Soja: če ste hormonsko občutljivi lahko fitoestrogeni, ki jih vsebuje soja prispevajo k dodatnemu hormonskemu neravnovesju.
  3. Gluten: tako kot mlečnine tudi gluten prispeva k sindromu puščajočega črevesa.
  4. Arašidi: tudi ljudje, ki niso alergični nanje, ahko doživijo neželene učinke nanje, vključno z vnetjem kože.
  5. Olje oljne repice, sončnic in ostala rastlinska olja: ta jedilna olja vsebujejo veliko več omega-6 maščobnih kislin kot omega-3 maščobnih kislin, kar lahko privede do mozoljev ob estrogenskih viških.
  6. Kofein: preprečuje absorbcijo vitaminov B, magnezija in cinka, ki so nujno potrebni za pravilno hormonsko delovanje.

KAJ DODATI:

  • V telo je potrebno vnesti prave hranilne snovi
  • V prehrano vključite probiotike, ki so zelo pomembni za zdravje črevesja, saj je dobra prebava in presnova ključnega pomena za uravnotežanje hormonov.
  • Vedno preverite sestavine izdelkov, ki jih nanašate nakožo. Poiščite naravne alternative, ki so varne za vašo kožo in še vedno učinkovite.

 

PREVERI RECEPT: ELIKSIR ZA SIJOČO KOŽO

 

VSE KAR JE POTREBNO VEDETI O RAZSTRUPLJANJU

Zdravje ljudi po svetu se kljub “čudežem sodobne medicine” stalno poslabšuje z zastrašujočo hitrostjo. Degeneracijske kronične bolezni, ki so jih včasih prenašali le šibki in starejši ljudje, postajajo vse pogostejše že pri mladih in celo otrocih. Pojavlja se vse več novih (kot je aids), povečuje se število obolelih z avtoimunskimi boleznimi (na primer z alzheimerjevo boleznijo, multiplo sklerozo, crohnovo boleznijo, mišično distrofijo) in obolevnost za rakom se veča iz leta v leto. Kaj se pravzaprav dogaja?
Kronična zastrupljenost, povedano preprosto in na kratko. “Fast in junk food”, konzervansi in drugi dodatki, kemično onesnaženje zraka, vode in tal, hitro življenje, nenadzorovano uživanje zdravil in poživil – vse to pripomore k zastrupljanju človeškega telesa in poslabševanju zdravja.
Večina ljudi danes skrbi za svoje avtomobile bolje kot za svoje telo. Predstavljajmo si, kaj bi se zgodilo, če bi v rezervoar avtomobila nekritično zlivali bencin, dizelsko gorivo, kerozin, propan in za dobro mero še skodelico sladkorja. Vendar je to natančno to, kar večina počne – meša meso, kruh, mleko, maščobe, sladkor in druga nezdružljiva živila v enem obroku!

Večino današnjih pogostejših in pogubnih bolezni, kot so rak, sladkorna bolezen in ciroza jeter, ne povzročajo virusi ali drugi mikrobi, ampak dolgoročno nalaganje strupenih odpadnih snovi in kislin v telesu, kar ustvarja primerne razmere za rast mikrobov. Česar sodobna medicina nikakor noče sprevideti, je neposredna povezava med onesnaženostjo človekovega okolja in notranjim onesnaženjem človeškega telesa. Preprosto dejstvo je, da vsi strupi, ki zaidejo v naravni ekosistem (makrokozmos), na koncu neizbežno končajo v človeškem telesu (mikrokozmos).

Strupenost hrane, vode in zraka vedno povzroči zastrupljenost krvi, tkiv in celičnih tekočin. Te strupene razmere postanejo podlaga za bolezni in propadanje. Nobeno zdravilo ali operacija ne more rešiti težave, saj vzrok niso mikrobi ali prirojene napake, zastrupljeni so kri in tkiva človeškega telesa – ali povedano s tujko – toksemija. Če vidimo kup odpadkov, ki jih prekrivajo muhe in mušje ličinke, ne bomo krivili muh, da so ustvarile umazanijo, in ne bomo poskusili uporabiti strupov, da bi muhe in ličinke zastrupili. Namesto tega bomo odstranili odpadke in ostanke; muhe ne bodo imele kje odlagati jajčec in bodo povsem naravno izginile.

Natančno isto načelo velja za človeško telo. Edina rešitev za kronične in degeneracijske bolezni je odstranitev resničnega vzroka, in sicer tako, da iz telesa počistimo strupe, ki onesnažujejo kri in tkiva.

Dokler se človeštvo ne bo zbudilo in sprevidelo smrtonosne nevarnosti, ki našemu zdravju vse huje grozi iz onesnaženega okolja, in začelo ukrepati, je skrb za naše zdravje popolnoma v naših rokah. Nimamo druge izbire, kot da se občasno temeljito razstrupimo in skrbimo za svoj “notranji svet”.

Človeško telo vsak dan tvori notranje strupe kot naravni stranski produkt prebavljanja in presnove. Ko pri sproščanju energije izgoreva glukoza, se tvorijo odpadne snovi, na primer ogljikov dioksid. Mlečna kislina je odpadna snov, ki nastaja pri mišičnem delu. V zdravem telesu se vse naravne odpadne snovi izločijo prek izločevalnih organov. Zastrupljenost tkiv nastopi, kadar se odpadne snovi v telesu začnejo zadrževati. Zadrževanje nastane zaradi dveh vzrokov: prvi je pretirana izpostavljenost telesa nenaravnim okoljskim strupom, drugi pa okrnjena sposobnost normalnih izločevalnih procesov zaradi nezdravih navad ter preobremenjenosti in izčrpanosti živčnega sistema zaradi modernega hiperaktivnega življenja. Večinoma je toksemija posledica kombinacije več dejavnikov: nekritičnih prehranjevalnih navad, kemično kontaminirane hrane in vode, kajenja, pitja alkohola, hitrega načina življenja, pretiranega stresa, nezadostnega počitka itd.

Ne glede na vzrok zastrupljenosti so posledice vedno enake. Torej je prvi korak pri zdravljenju katerekoli bolezni temeljito čiščenje telesa. Po vsakem temeljitem čiščenju so priporočljivi določeni ukrepi, da bi nadaljnje zastrupljanje telesa čim bolj upočasnili. To navadno pomeni, da moramo spremeniti prehranjevalne navade, prilagoditi različne vidike načina življenja in se naučiti temeljnih pravil o delovanju telesa, kot je na primer aksiom: “Smo to, kar jemo.”

Vloga avtonomnega živčevja pri razstrupljanju

Ena najpomembnejših stvari, ki jo moramo razumeti o delovanju našega telesa pri zastrupljanju in razstrupljanju, je način, kako deluje avtonomni živčni sistem. Vse življenjske funkcije telesa nadzoruje avtonomni živčni sistem, ki ima dve antagonistični (nasprotno delujoči si) veji. Eno vejo imenujemo simpatik in je vključena pri kakršnikoli fizični dejavnosti, težkem delu, vznemirjenosti, čutnem dražljaju, čustvenem nemiru ali drugih intenzivnih dejavnostih. Kadar je vključen simpatik, je celotna oskrba energije v telesu namenjena aktivnemu odgovoru na zunanje dražljaje in ta funkcija porablja energijo hitreje, kot se lahko tvori. Posledica je živčna izčrpanost, ki je postala kronično stanje vsakdana za večino ljudi po svetu.

Druga veja avtonomnega živčnega sistema je parasimpatik. Ta nadzoruje imunski sistem, samočiščenje in uravnava izločevalne funkcije telesa. Parasimpatik se lahko vključi le, če ima telo dovolj časa za popolni počitek in umiritev. Človeško telo je narejeno tako, da sta obe veji v zdravem ravnotežju: intenzivnemu fizičnemu naporu mora slediti obdobje globokega počitka in fizične umiritve. Samo tako se lahko telo opomore in se uravnoteži. Kadarkoli je telo prisiljeno zaradi modernega mestnega življenja dalj časa delovati aktivno, imunski sistem oslabi, čistilne in izločevalne funkcije so okrnjene in strupene odpadne snovi se začnejo kopičiti. Prevelika obremenjenost z delom, čezmerno vdajanje razvadam pri hrani in pijači, pretirano draženje čutil, čustveno vznemirjenje – vse to vodi k stalnemu vzburjanju simpatične veje živčevja, ki postane aktivna noč in dan. V takem stanju ustrezno razstrupljanje sploh ni mogoče. Izčrpanost telesa in duha je torej pomembni dejavnik za nastanek toksemije, ta pa temeljni vzrok vseh bolezni.

Zastrupljenost tkiv

Oglejmo si, kakšne so značilnosti toksemije. V zdravem telesu so kri in druge telesne tekočine rahlo bazične, tkiva in celice pa so dobro oskrbovani s kisikom. Bazičnost in kisik sta torej temelja zdravja in učinkovitega imunskega odgovora. Bakterijske, virusne in glivične infekcije se ne morejo razviti v tkivih, ki so bazična in prepojena s kisikom, in skoraj vse mikrobe lahko nevtraliziramo z bazičnim okoljem in kisikom. Ko pa notranja zastrupljenost presega zmožnost organizma, da se očisti, se bazičnost in prisotnost kisika močno zmanjšata. Za toksemijo sta torej značilni dve stanji: zakisanost tkiv (acidoza) in pomanjkanje kisika (hipoksija). Zakisanost in hipoksija ustvarjata razmere, v katerih virusi, bakterije, glivice in drugi mikrobi najdejo svojo priložnost in se začnejo razmnoževati. Vsi mikrobi imajo zelo ozko območje razmer, v katerih lahko preživijo in se razmnožujejo. Prisotnost mikrobov v telesu ni temeljni vzrok katerekoli bolezni, ampak je simptom (znak) toksemije. Najbolj pogosti znaki zakisanosti in hipoksije so:

  • zgaga
  • alergije
  • glavoboli
  • mozoljaste tvorbe
  • glivične infekcije
  • gastritis (vnetje želodčne sluznice)
  • luskavica
  • sinusitis (vnetje obnosnih votlin)
  • utrujenost
  • izpadanje las
  • artritis (vnetje sklepov)
  • neprijeten telesni vonj
  • pogosti prehladi
  • vaginitis (vnetje nožnice)
  • depresija
  • presežek sluzi
  • hiperaktivnost in vznemirjenje

Edina rešitev za onesnaženje telesa je očiščenje. Najhujša napaka je, če začnemo uporabljati zdravila ali se odločimo za operativne posege, da bi se začasno znebili znakov, ki kažejo na toksemijo. Tako samo poslabšujemo težave, saj s temi ukrepi zvišujemo zastrupljenost krvi in tkiv, slabšamo imunsko odzivnost in druge življenjske funkcije.

Danes se ni mogoče izogniti vsem strupenim vnosom v telo. Vendar lahko z nekaterimi pomembnimi spremembami prehranskih in drugih navad precej dobro zmanjšamo tveganje in se varujemo pred rakavimi obolenji, obolenji srca in ožilja in drugimi ogrožajočimi boleznimi. To dosežemo z rednim čiščenjem telesa, še preden se strupi nakopičijo do kritične meje. Bolj smo zastrupljeni, manj učinkovito delujejo naši izločevalni organi; in če ekstremna toksemija traja predolgo, lahko pride do nepopravljive škode pri izločevalnih organih.

Če želimo doseči, da bo naše razstrupljanje uspešno, si moramo za to vzeti vsaj tri dni časa. Precej boljše rezultate dosežemo s sedemdnevnim razstrupljanjem, saj se v sedmih dneh očistijo kri, tkiva in naši notranji organi. Popolni mir in sprostitev sta nujno potrebna! Take razmere bomo zelo težko dosegli doma, razen če živimo sami in v naravnem, neonesnaženem okolju. Za nobeno ceno ne smemo dopustiti, da bi nas kaj zmotilo ali vznemirilo (telefonski klic iz službe, “dobra novica” starejšega sina, kriza v sosedovi družini …). Telefoni, elektronska pošta in podobno so popolnoma prepovedani. Če nismo pripravljeni, da se za sedem dni popolnoma izoliramo od “ponorelega sveta”, je bolje, da se temeljitega razstrupljanja sploh ne lotimo. Nobene možnosti za uspeh nimamo, če se poskusimo razstrupiti samo s pravo prehrano in jemanjem določenih prehranskih dodatkov, hkrati pa živimo isto aktivno življenje. Zato poskrbimo, da nas med celotnim programom razstrupljanja ne bo nihče motil, vznemirjal, razjezil ali prekinil. Priporočljivo je tudi, da vmes ne gledamo nasilnih filmov, ne poslušamo glasne glasbe, ne srečujemo nadležnih ljudi in ne delamo ničesar, kar bi nas vznemirilo ali čustveno zaposlilo. Tisti trenutek, ko se vznemirimo, se “prižge” simpatična veja avtonomnega živčevja in celotni proces razstrupljanja zastane.
       

Najboljši čas za očiščenje je druga polovica februarja in ves marec. To je čas, ko se telo tudi naravno najbolje čisti. Če nam to ne uspe, je dober čas tudi jeseni (oktober/november). To ne pomeni, da se v drugih obdobjih ne smemo intenzivno razstrupljati, a v omenjenem času bomo dosegli še boljše rezultate.

Vendar pozor! Obstaja pogoj za začetek kakršnegakoli programa za razstrupljanje telesa – vsi izločevalni organi morajo biti sposobni prenesti naval strupov, ki se sprostijo iz vseh delov telesa, kjer so skladiščeni, in biti sposobni, da strupe izločijo iz telesa. Če za to ne poskrbimo že prej, bomo z razstrupljevalnimi ukrepi sprožili sproščanje strupov z razmeroma varnih mest (maščobnih in vezivnih tkiv) v obtok, vendar jih telo ne bo sposobno izločiti. Še več, lahko si naredimo zelo veliko škodo, saj lahko strupi nepopravljivo poškodujejo izločevalne organe ali se v velikih količinah znova naložijo na mesta, kjer je imelo telo že prej šibke točke.

Če ste v dvomih kako se razstrupljanja lotiti ali želite pred začetkom razstrupljanja vaše izločevalne organe kar najboljše pripraviti na razstrupljanje, nas kontaktirajte. Z veseljem vam bomo svetovali ter s pomočjo bioresonančne metode preverili stanje izločevalnih organov in jih s pomočjo terapij podprli, če bo le to potrebno.

Vir: Karin Rižner, Center za bioresonanco

 

PEČENE BANANE S KOKOSOM

Danes zjutraj sem odprla oči in zagledala sneg…ja, SNEG, ki se je sicer vztrajno mešal z dežjem, toda vseeno mi je skoraj vzelo sapo. Kam beži čas, saj smo še skoraj včeraj okoli hodili v kratkih hlačah ter se nastavljali toplim sončnim žarkom.

Malo nostalgije po poletju in kruljenje v želodčku ter časovna stiska so me “prisilili”, da si pripravim okusen ter hiter zajtrk, ki me je hkrati spomnil na morje, me prijetno ogral in pripravil na nov aktivni dan.

SESTAVINE

  • kokosovo maslo
  • 1 banana
  • 1 žlica medu
  • kokosova moka
  • cimet
  • kokosov čips
  • 1- 2 žlici jogurta ali skute

POSTOPEK

Kokosovo maslo segrejemo v ponvi, na njem prepražimo kokosovo moko in nato dodamo po dolžini prerezano banano, ki jo potresemo s cimetom. Na vsaki strani jo popražimo za 2-4 minute.Pražene banane preložimo na servirni krožnik, prelijemo z medom in jo položimo na že vnaprej pripravljeno skuto ter potresemo s kokosovim čipsom.

012

Voilà, okusen in zdrav zajtrk (malica, posladek) je pripravljen. Dober tek!

5 ŽIVIL, KI NAS OSREČIJO

Že skozi stoletja ljudje živimo v iskanju sreče. In prav je tako! Raziskave namreč kažejo, da sreča ne vpliva pozitivno le na naše počutje, temveč tudi na zdravstveno stanje.

Čeprav obstaja veliko vedenjskih tehnik, ki vzpodbujajo občutek sreče pa se pogosto pozablja na enega izmed ključnih dejavnikov – HRANO.

JEJTE ŽIVILA Z VELIKO VLAKNINAMI

Da bi preprečili padec razpoloženja moramo vzdrževati stabilno, uravnoteženo prehrano, polno različnih polnovrednih živil, ki seveda niso obdelana. Vlaknine upočasnijo absorbcijo sladkorja v krvi in z manj vzponov ter padcev sladkorja predstavlja tudi manjše nihanje razpoloženja. Oves je odličen vir vlaknin.

POSKRBITE ZA VNOS VITAMINOV B

Raziskave kažejo, da so vitamini B izrednega pomena pri uravnavanju razpoloženja. Pomanjkanje folne kisline (vitamin B9) celo povezujejo z depresijo. Ker igra folna kislina pomembno vlogo pri ustvarjanju “hormonov sreče”, kot sta serotonin in triptofan, je smiselno, da tako pomaga ublažiti simptome depresije in zboljšuje razpoloženje. Leča je eden izmed najboljših virov folne kisline.

PAZITE NA SVOJ TRIPTOFAN

Obstajajo namreč nekatere aminokisline, ki jih naše telo potrebuje, da se se počutimo sproščeni in srečni. Triptofan je ena izmed njih. Ker ga naše telo ne more pridobiti samo, ga seveda pridobivamo s hrano. Pri tistih posameznikih, ki ga ne dobijo dovolj, obstaja tveganje za razvoj depresije in drugih motenj razpoloženja. Eden izmed najbogatejših virov triptofana so bučna semena, ki so odličen prigrizek kar sama ali pa jih lahko dodamo v napitke, solate ali muslije.

JEJTE VELIKO ZELENE ZELENJAVE

Temno listnata zelenjava je naša prehranska elektrarna. Vsebuje namreč veliko kalija, magnezija in kalcija, ki so pomembni za regulacijo stresnih hormonov, ženske ubranijo pred PMS in spodbujajo spanje – vse stvari, ki so tako zelo pomembne za srečo. Ohrovt, brstični ohrovt, blitva in špinača so odlična izbira. Zeleni zelenjavni sokovi so tako več kot dobrodošli.

NE POZABITE NA ČOKOLADO

Najljubša razvada za takojšen dvig razpoloženja je seveda čokolada. Razveseli nas že sam okus, vendar vsebuje tudi različne kemične novi, ki spodbujajo naše razpoloženje. Nekatere izmed najpomembnejših so kofein, serotonin in triptofan. Moja najljubša izbira je Cavalier čokolada s stevio, brez sladkorja, ki si jo lahko privoščim popolnoma brez slabe vesti.

Sedaj pa hitro šibam po en košček čokolade, da bo ponedeljek kljub slabemu vremenu srečen in vesel.

Namaste, Tea

 

ZAJTRK JE OBROK PRVAKOV

V današnjem času vse poteka s svetlobno hitrostjo in že od jutra smo popolnoma zasedeni ter obremenjeni. Zato ni čudno, da zajtrk pade daleč na konec seznama prednostnih nalog. Vendar prav teh nekaj minutk, lahko resnično spremeni naš dan.

PREDNOSTI ZAJTRKOVANJA

Po dolgem postu, ki smo ga imeli preko noči, zajtrk oskrbi telo in možgane z gorivom. Brez zajtrka pričeti dan, je podobno, kot da bi poskušali prižgati avtomobil brez bencina.

Nutricionisti svetujejo:

  • zajtrk je potrebno zaužiti vsaj v dveh urah po tem, ko se zbudimo
  • zdrav zajtrk mora zagotoviti 20-35% kalorij, ki jih zaužijemo v celem dnevu
  • za zajtrk izberimo živila, ki so dober vir pomembnih hranil kot so kalij, železo, vitamini B, pa tudi beljakovine in vlaknine. Če teh nujno potrebnih snovi ne vnesemo v telo z zajtrkom, je manjša verjetnost, da jih bomo nadomestili kasneje tekom dneva.
  • Zelenjava je dober vir vitaminov in mineralov, zato jo poskusimo vključiti v naš zajtrk. Lahko si tudi pripravimo kozarec zelenjavnega soka. S sadjem pa je potrebno ravnati previdneje, saj nam lahko kombinacija ogljikovih hidratov in sadja povzroča prebavne težave.

Raziskave kažejo, da imajo ljudje, ki jedo zajtrk, manj težav s prekomerno telesno težo. Če preskočimo zajtrk je večja verjetnost, da si bomo sredi dopoldneva zaželeli sladke prigrizke.

Zajtrk obnovi raven glukoze, ki je potrebna za delovanje možganov. Zato zajtrkovanje izboljšuje spomin in koncentracijo, prav tako pa izboljša razpoloženje ter zmanjšuje raven stresa. Študije dokazujejo, da zajtrk pri otrocih vpliva na lepše vedenje in je povezan z boljšimi ocenami v šoli.

Zajtrk je tudi odlična priložnost, da se zbere celotna družina pri mizi. Vzpostavitev dobrih prehranjevalnih navad v otroštvu je pomemben dejavnik pri razvijanju dobrih prehranjevalnih navad, ki trajajo vse življenje.

ZAJTRKOVANJE PREDSTAVLJA DOLGOROČNE KORISTI ZA ZDRAVJE. LAHKO ZMANJŠA NAGNJENOST K DEBELOSTI, VISOKEMU KRVNEMU PRITISKU, SRČNIM BOLEZNIM IN SLADKORNI BOLEZNI.

Zato si le vzamimo 5 minut časa in pozajtrkujmo. Naše telo nam bo hvaležno.

 

 

OSEM STEBROV ZDRAVJA

Osem stebrov zdravja je vodilo terapevtske prakse. Je nekaj, s čemer seznanjamo vsakega pacienta, ki prestopi naš prag, saj teh osem stvari predstavlja temelje dolgega in kvalitetnega življenja, brez kroničnih zdravstvenih težav.

Za teh osem zlatih pravil sem izvedela od priznane bioresonančne terapevtke Karin Rižner, ki je tudi napisala in javno delila besedilo, ki ga sedaj jaz delim z vami. Besedilo bom delila nespremenjeno, saj bi bilo karkoli spreminjati nesmiselno, mi je pa zdravilski škrat prišepnil, da se obetajo spremembe oz. da se bo v kratkem dodal še kakšen steber. O vsem vas bom seveda sproti obveščala.

Prav tako me lahko “pocukate za rokav”, v kolikor želite pdf. dokument celotnega besedila.


Izhodišča celostnega zdravljenja so sopomenka za individualni življenjski slog, ki je pogoj za zagotavljanje in ohranjanje zdravja. Pomenijo stebre, na katerih temelji naša “hiša” in so trdno izhodišče za zdravo življenje. Te stebre oziroma temelje določajo:

1. prehrana,
2. pitje,
3. nega telesa,
4. spanje,
5. gibanje,
6. skrb za psihično ravnotežje,
7. stik z zemljo,
8. sončenje.


V procesu ozdravitve in ohranjanja zdravja so pomembni prav vsi stebri. Ni dovolj, da poskrbimo samo za enega, na primer za zdravo prehrano ali dovolj pijače. Da bi dosegli optimalno zdravje, moramo poskrbeti za prav vse stebre.


Zagotavljanje in ohranjanje zdravja ni zgolj naloga terapevta. Terapevt lahko z bioenergijskim testiranjem določi le posamezna izhodišča teh stebrov. Z doslednim življenjskim slogom je treba stebre, na katerih temelji zdravje, postaviti in oblikovati tako, da zagotovimo in ohranimo zdravje. Prav v celostni medicini je uspeh terapije neposredno odvisen od sodelovanja pacienta in njegove pripravljenosti, da prevzame odgovornost za lastno zdravje.

Vir: Karin Rižner, Center za bioresonanco